Grška kriza vroča tema

V Washingtonu se v okviru spomladanskega zasedanja IMF in Svetovne banke odvija srečanje Mednarodnega monetarnega in finančnega odbora Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Nad pogovori finančnih ministrov sicer visi senca grške javnofinančne krize.

Grška kriza in njeno reševanje je trenutno vroča tema. Generalni direktor IMF Dominique Strauss-Kahn je v odgovoru na petkovo prošnjo Grčije za sprožitev mehanizma za finančno pomoč IMF obljubil, da bo sklad ukrepal hitro. "Z grškimi oblastmi smo tesno sodelovali glede vprašanja tehnične pomoči, naša misija pa že več dni v Atenah sodeluje z domačimi oblastmi in EU," je poudaril Strauss-Khan.

"Sprožitev mehanizma je nacionalna nuja in zato sem naložil finančnemu ministru, da izvede vse potrebne korake," je v petkovem televizijskem nagovoru z otoka Kastelorizo povedal grški premier George Papandreou. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je v prvem odzivu dejala, da mora Grčija uvesti zaupanja vreden varčevalni program, preden bo območje evra zagotovilo pomoč.

V Grčiji je znova napeto ...

Ministri pozdravili okrevanje

Finančni ministri skupine najbolj razvitih in najhitreje rastočih gospodarstev (G20) so medtem na petkovem srečanju v Washingtonu pozdravili dobro okrevanje gospodarstva in se zavzeli za verodostojne izhodne strategije. Skupna izjava se Grčije neposredno ni dotaknila, je pa poudarila, naj države nadaljujejo s prizadevanji za trajno okrevanje.

Grško vprašanje sicer sploh ni točka na uradnem dnevnem redu srečanja v Washingtonu, ki bo potekalo ves dan. Ministri naj bi namesto tega razpravljali o obnovi Haitija po rušilnem potresu, ki je državo prizadel januarja. Prav tako pa bo govora o predlogu skupine G20 o obdavčenju velikih bank in drugih finančnih institucij.

IMF naj bi sicer na to temo predlagal dva davka. S prvim bi vladam te institucije povrnile denar, s katerim so jih po izbruhu finančne krize države reševale pred propadom. Druga dajatev pa naj bi banke odvrnila od tega, da bi se v prihodnje spet izpostavljale prevelikim tveganjem.

Sicer pa se predlogi o novih davkih soočajo tudi z velikim nasprotovanjem nekaterih držav. Tako je odločno proti Kanada, ki s tem želi zavarovati svoje banke. Te v krizi namreč niso bile močno prizadete, zato bi bilo njihovo obdavčenje nepravično, opozarjajo. Prav tako je proti Brazilija, ki bi raje zmanjševala tveganja z zviševanjem obveznih bančnih rezerv.

Van Rompuy napoveduje hitro pomoč

Predsednik EU Herman Van Rompuy je danes sporočil, da države v območju evra že sprejemajo potrebne ukrepe, da bi lahko Grčiji, ki je v petek zaprosila za sprožitev nedavno potrjenega mehanizma za finančno pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), zagotovile "hitro pomoč".

Kot je danes sporočil Van Rompuy, bo 15 drugih članic območja evra odločilo, kolikšno pomoč in pod kakšnimi pogoji bodo posredovale Grčiji. So pa že začele sprejemati potrebne ukrepe na nacionalni ravni, da bi lahko Atenam zagotovile hitro pomoč, je še dejal Van Rompuy, kot so sporočili v Bruslju.

Evropska komisija je že v petek zatrdila, da bo grška prošnja za pomoč obravnavana hitro, ter izrazila pričakovanje, da bodo države v območju evra pravočasno končale postopke, potrebne za izvedbo posojil Grčiji. EU bo Grčiji pri spopadanju z dolžniško krizo pomagala z mehanizmom usklajenih bilateralnih posojil držav v območju evra ob sodelovanju IMF.

Nemčija proti Grčiji

V Nemčiji so se medtem danes okrepili glasovi, ki Grčijo pozivajo k premisleku, naj zapusti območje evra. Nemška vlada je bila vseskozi hladna glede reševanja Grčije in je poudarjala, da bi bilo treba mehanizem pomoči sprožiti šele v primeru, ko bi bila ogrožena stabilnost evra in ko bi Atene sprejele ustrezne varčevalne ukrepe. To je v petek dejala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Kot je navedla, mora Grčija uvesti zaupanja vreden varčevalni program, preden bo območje evra zagotovilo pomoč.

Visok predstavnik Krščanskosocialne unije (CSU), sestrske stranke Krščanskodemokratske unije (CDU) Merklove, Hans-Peter Friedrich pa je danes za nemško revijo Spiegel dejal, da bi morala Grčija resno razmisliti o odhodu iz območja evra. Ta tema ne bi smela biti tabu, je še dodal. Z njim se je strinjal tudi poslanec skupine CDU/CSU v Evropskem parlamentu Werner Langen.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je medtem namige, da bi lahko Grčija zapustila 16-člansko območje evra, zavrnil. "Krizo moramo rešiti v okviru sedanjih pogodb (EU)," je dejal za nedeljsko izdajo časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung. Je pa ponovil, da mora Grčija v letih 2011 in 2012 sprejeti dodatne gospodarske ukrepe in da bi nedelovanje ogrozilo stabilnost evra.