Policisti niso želeli podati informacij o vsebini groženj, prav tako niso izdali, katera veleposlaništva in uradi so pisma prejeli. "Policija zadevo še preiskuje, obenem pa je dodatno zavarovala veleposlaništva v Zagrebu, ki so prejela grožnje," je sporočil hrvaški notranji minister.
Hrvaška televizija je poročala, da naj bi grožnje med drugimi prejeli tudi britanska in nizozemska ambasada. Velika Britanija in Nizozemska sta sicer eni od vodilnih članic Evropske unije, ki zaradi nezadovoljivega sodelovanja s haaškim sodiščem za zločine na območju nekdanje Jugoslavije nasprotujejo začetku pristopnih pogajanj Hrvaške.
Hrvaška za odlog pogajanj?
Hrvaška pa medtem razmišlja o možnosti, da od EU sama zahteva preložitev začetka pristopnih pogajanj. O morebitni zahtevi po odložitvi pogajanj piše današnji reški dnevnik Novi list, ki povzema izjavo "zanesljivega vira blizu državnemu vrhu". Cilj te ideje, o kateri se nosilci hrvaške državne oblasti še niso dokončno odločili, se je izogniti vtisu, da hrvaški politiki iz dneva v dan samo prosjačijo po evropskih prestolnicah ter doseči, da Hrvaška sama prevzame iniciativo in EU pokaže, da je razumela sporočilo glede preložitve pogajanj in da je sama pripravljena nositi odgovornost za lastne iniciative, piše sobotna izdaja Novega lista.
Ali ni čas, da Hrvaška prevzame iniciativo in izide iz faze paničnega pošiljanja pisem in telefoniranja po evropskih prestolnicah? Ali ni čas, da sprejmemo realnost, ki nam ni nujno všeč, a je pač takšna, kakršna je? Ali ne bi bilo modro, da sami storimo korak naprej in evropskim partnerjem rečemo: Razumemo vaš problem z našo verodostojnostjo in zato nam dajte še nekaj časa, mesec ali dva, da končno dokažemo, da izpolnjujemo obveznosti," pravi neimenovani sogovornik Novega Lista, ki je svoje besede podkrepil z oceno, da se "članice EU zaradi Hrvaške sicer lahko kregajo, ne moremo pa pričakovati, da se bodo tudi skregale," kar pomeni, da se bodo članice na koncu le sporazumele in bodo soglasne, naj se pogajanja ne začnejo.
Idealen čas za pogajanja konec julija?
Dodal je, da bi bilo v primeru, da Hrvaška dejansko zaprosi za dodaten čas, "idealno pogajanja začeti ob izteku luksemburškega predsedovanja EU," torej konec junija. "Priprave bi nadaljevali, kot da se ni nič zgodilo in če bi se takrat pogajanja normalno začela, Hrvaška ne bi izgubila prav ničesar. Uspeh pogajanj namreč ni toliko odvisen od tega, kdaj se bodo pogovori začeli, temveč predvsem od tega, s kakšno hitrostjo in kvaliteto se bodo izpolnjevale zahteve," poudarja sogovornik Novega lista.
Reški dnevnik navaja, da ideja, ki jo je omenil njihov vir, ni povsem nova, saj je o njej nedavno govoril že hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je dejal, da je strategija uradnega Zagreba, da se rok za začetek pristopnih pogajanj podaljša za mesec dni in da v tem obdobju Hrvaška zahteve. "V tem smislu imamo še vedno možnosti, da se vkrcamo na prvi vlak," je še dejal Mesić.
Začetek pogajanj med Evropsko unijo in Hrvaško je zagotovo v strateškem interesu Slovenije. Ne zgolj zato, ker Slovenija načelno podpira širitev EU, temveč tudi zato, ker je v interesu Slovenije, da odprta dvostranska vprašanja rešuje v evropskih okvirih in da se pogaja s partnerjem, ki je stabilen, je poudaril premier in predsednik SDS Janez Janša. Pri tem je opozoril na negativne posledice, ki jih je po besedah premiera povzročila nepremišljena reakcija prejšnje vlade ob aretaciji slovenskih poslancev na slovensko-hrvaški meji.
Nova vlada je morala vse od svojega imenovanja naprej v veliki meri tudi popravljati slab vtis, ki je nastal zaradi nepremišljene reakcije vlade Antona Ropa v času pred volitvami, ko je prišlo do incidenta ob aretaciji slovenskih poslancev s strani hrvaške policije. Reakcija takratne vlade je vzbudila precej negativne odzive. Potrebno je bilo storiti veliko korakov, da smo slovenski zunanji politiki povrnili verodostojnost, je pojasnil Janša.
Ker so bila s strani hrvaške vlade dana zagotovila, da se je pripravljena konstruktivno dogovarjati tudi o najbolj perečih zadevah, se po mnenju Janše odpirajo nove priložnosti za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj. Pri tem je primer poudaril pomen dogovora o ustanovitvi zgodovinske komisije. Kot je dejal, lahko komisija pomembno prispeva k oblikovanju nujno potrebnega širšega okolja za konstruktiven dialog in za razjasnitev izvora problemov v dvostranskih odnosih.
