Mubarak ostaja, množica razjarjena

Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je iz svoje palače v Kairu nagovoril državljane, vendar proti pričakovanjem ni napovedal svojega takojšnjega odstopa ali predaje oblasti komu drugemu.

Mubarak se je zavezal, da bo na čelu države ostal do septembrskih volitev, ob tem pa je dejal, da se ne bo uklonil pritiskom iz tujine. ''Ne morem in ne bom sprejel ukazov od zunaj, ne glede na to, od kod prihajajo,'' je dejal.

Mubarak je začel svoj govor, kot je sam dejal, kot starš svojim otrokom. Egipčane pa je ves čas nagovarjal kot otroke oziroma mladino Egipta. V govoru je izrazil tudi svoje sožalje svojcem žrtev nemirov v Egiptu.

V govoru je znova obljubil, da na naslednjih volitvah ne bo več kandidiral. Je pa dejal, da ne bo okleval kaznovati odgovornih za razmere v Egiptu. Ob tem se je znova zavzel za mirno tranzicijo do naslednjih volitev.

Mubarak je predlagal več ustavnih sprememb. Spremenili naj bi šest členov ustave.

'Egipt ne bo zdrsnil v kaos'

Egiptovski podpredsednik Omar Sulejman, ki mu je Mubarak podelil nekaj dodatnih pooblasti, je imel govor malo za predsednikom. Kot je dejal, Egipt ne bo zdrsnil v kaos ali bil zlorabljen za sabotažo.

Sulejman je povedal, da bo naredil vse, da bi zagotovil miren prenos oblasti. Zavezan je uresničevanju zahtev ljudstva, vendar skozi dialog z opozicijo, ki se je po njegovih besedah že začel in je dogovorjen časovni načrt. Po njegovih besedah je vojska zaščitila ''revolucijo mladih''.

Protestnike je pozval, naj se vrnejo domov, ljudstvo pa, naj se veseli prihodnosti. "Sposobni smo z lastnimi rokami zagotoviti svetlo prihodnost," je dejal. Mladim je sporočil, naj se vrnejo na delo. "Egipt vas potrebuje, da bi se razvijal. Ne poslušajte tujih medijev, ki želijo v to državo vnesti kaos, temveč prisluhnite svoji vesti," je še pozval Sulejman.

Protestniki so razjarjeni

Da bi protestnikom, ki so bili več kot očitno nezadovoljni z govorom in se jih je lotila odprta jeza, dokazal, da bodo sčasoma njihove zahteve uresničene, pa je napovedal prenos nekaterih pooblastil na podpredsednika Omarja Sulejmana. Vendar pa je kljub temu več kot milijon protestnikov na trgu Tahrir vse glasneje izražalo nezadovoljstvo, jezo in frustracije zaradi današnjega govora. Pričakovali so namreč veliko več.

Dopisniki s trga Tahrir so poročali o besu protestnikov in pojasnjevali, da se je razpoloženje množice, ki je bila pred govorom v stanju vzhičenosti in praznovanja, potem ko so ugotovili, da Mubarak še vedno ne gre nikamor, nemudoma prevesilo v bes in jezo.

Jezni so tudi zaradi tega, kako je Mubarak govoril. Jezni so, ker se je Mubarak primerjal z njimi in ker je govoril, kot da uresničuje njihove zahteve. Kljub jezi pa med protestniki ni izbruhnilo nasilje.

Protestniki so vzklikali, naj Mubarak odide, in v zrak metali čevlje. Nekaj tisoč se jih je podalo proti stavbi državne televizije, nekateri pa so pozivali k pohodu do predsedniške palače. Prostestnike naj bi v kratkem nagovoril predstavnik vojske.

Podobno je tudi v Aleksandriji, kjer jezne množice korakajo proti vojaški bazi, poroča Al Jazeera.

Po poročanju Al Jazeere je vojska v zadnjih urah okrepila svojo prisotnost na trgu Tahrir. Vse več oklepnih vozil naj bi poskrbelo za vse bolj vidno prisotnost vojske.

Egiptovska vojska je pred tem namreč sporočila, da bo Mubarak izpolnil zahteve protestnikov. Dramatična napoved vojske je namigovala na to, da oborožene sile prevzemajo nadzor v državi po 17 dneh protestov, na kateri so nezadovoljni državljani zahtevali takojšen odstop predsednika.

Tudi politiki so pričakovali odstop

Visoki predstavnik egiptovske vladajoče stranke Hosan Badravi je pred tem izrazil upanje, da bo egiptovski Mubarak predal oblast sedanjemu podpredsedniku Omarju Sulejmanu.

Da je verjetnost prenosa Mubarakove oblasti podpredsedniku velika, je kazalo vse več poročil svetovnih medijev. Več visokih predstavnikov NDP in egiptovske vojske naj bi več novinarjem različnih svetovnih medijev dejalo, da bo Mubarak izpolnil vse zahteve protestnikov. Njihova ključna zahteva je sicer že ves čas odstop predsednika.

Tudi neimenovani predstavnik ameriške obveščevalne službe Cia naj bi dejal, da je zelo verjetno, da bo Mubarak odstopil.

Tudi egiptovski premier Ahmed Šafik je za arabski BBC povedal, da razpravljajo o možnih scenarijih za umik Mubaraka s predsedniškega mesta.

Gre za vojaški udar?

Muslimanska bratovščina pa je popoldan sporočila, da se bojijo vojaškega udara s strani egiptovske vojske. ''Videti je kot vojaški udar. Zaskrbljen sem in živčen. Problem ni v predsedniku, ampak v režimu,'' je dejal visoki predstavnik bratovščine Esam al Erian.

Podobno menijo tudi v opozicijskem gibanju Karama. ''Menim, da je vojska pristopila k Mubaraku in mu dejala, da je čas, da odide,'' je dejal vodja Karame.

Medtem pa dopisnik Al Jazeere poroča, da je eden od vojakov na trgu Tahrir odložil orožje in se pridružil protestnikom.

Odstop so bile res le govorice

Egiptovski minister za informiranje Anas el Feki pa je pred predsednikovim govorom vse informacije o tem, da naj bi Mubarak odstopil, označil za medijske govorice in jih zavrnil kot neresnične. Sedaj se je izkazalo, da so njegove navedbe držale.

''Predsednik je še vedno na oblasti in ne bo odstopil,'' je dejal za Reuters. ''Predsednik ne bo odstopil, vse kar ste slišali v medijih, so le govorice,'' je poudaril.

V Egiptu številni pogrešani

Za jutri sicer protestniki na osrednjem kairskem trgu Tahrir napovedujejo zbor množice, ki se bo poklonila žrtvam egiptovske revolucije. Aktivist in bloger Wael Ghonim, sicer direktor marketinga za Bližnji vzhod v podjetju Google, je zbrane na trgu in prek spleta pozval, naj se dan imenuje "petek mučenikov“. Že včeraj zvečer so protestniki na trgu prižigali sveče in se spominjali žrtev protestov, s katerimi želijo prisiliti predsednika Hosnija Mubaraka, da po 30 letih odstopi s svojega položaja.

Vojska vpletena v mučenja protestnikov?

Spletna stran Guardian navaja svoje vire, ki zatrjujejo, da je egiptovska vojska vpletena v mučenja priprtih protestnikov in aktivistov. Od začetka vstaje ljudstva, ki se je uprlo 25. januarja, pa do zdaj naj bi vojska na skrivaj priprla na stotine, morda celo na tisoče domnevnih nasprotnikov režima. Nekatere naj bi mučili, čeprav vojska že cel čas zatrjuje, da v trenutnih razmerah ohranja nevtralno pozicijo, v trenutkih nasilja pa, da se poskuša postaviti med nasprotnike in podpornike Mubaraka. Nasprotniki so bili sicer veseli, ko se je vojska pojavila na ulicah, saj so jo k temu tudi pozivali, a na koncu so bili z njenim ravnanjem razočarani. Ljudje in mediji so namreč poročali, da vojska v večini primerov le nemo stoji in opazuje krvave spopade.

Aktivisti organizacij za človekove pravice so novinarjem Guardiana dejali, da je vojska vpletena v izginotja in mučenja, ki so bila prej v domeni organov državne varnosti in policistov. To je bilo splošno znano, prebivalci pa so odkrito kazali odpor do teh organov, vojsko pa so cenili. Med protesti so to dokazali tudi z besedami – ljudje in vojska sta eno.

Nekdanji pripornik je novinarjem omenjene spletne strani dejal, da so ga vojaki surovo pretepali, bil pa je deležen tudi drugih psihičnih in fizičnih zlorab. Meni, da gre za organizirano kampanjo ustrahovanja naroda. Skupine za človekove pravice pa dodajajo, da vojska pri mučenju uporablja tudi elektrošoke.

Številne še pogrešajo

Egiptovske organizacije za človekove pravice sporočajo, da številne družine še naprej iščejo svoje pogrešane svojce, ki so po zadnjih podatkih končali v rokah vojske. Nekateri naj bi bili zaprti v muzeju v bližini trga Tahrir. Tisti, ki jim je uspelo priti na svobodo, so dejali, da so jih vojaki surovo fizično zlorabili. Obtožili so jih, da delujejo v interesu tujih sil, med drugim tudi v interesu Hamasa in Izraela. Med prijetimi so bili aktivisti za človekove pravice, novinarji in odvetniki. Te so nato izpustili, saj je bil pritisk mednarodne in domače javnosti ogromen.

Direktor ene izmed egiptovskih organizacij za človekove pravice Hossam Bahgat pa je opozoril, da je seznam pogrešanih zelo dolg, saj zadržujejo preproste ljudi, ki v javnosti niso znani. Nekatere naj bi vojska prijela le zato, ker so delili letake, se odpravili na proteste ali pa zaradi videza.

Ašrafova zgodba – grožnje s posilstvom

23-letni Ašraf je pomagal zdravnikom na trgu Tahrir. Do improvizirane bolnišnice je nosil škatlo z zdravili, ko so ga prijeli vojaki. Zasliševali so ga in želeli vedeti, kdo ga plačuje, da se udeležuje protestov. Odvrnil je, da nihče, da pa želi spremembo oblasti. Zaradi izrečenih besed so ga pretepli, grozili pa so tudi, da ga bodo posilili z bajonetom, ves čas pa so ga brcali v mednožje. Povedali so mu, da ga lahko ubijejo ali pa ga zaprejo v vojaški zapor, v katerem bo „izginil“ in nihče ne bo nikoli izvedel, kje je. Ašraf je dejal, da je bilo mučenje zelo boleče, toda misel na vojaški zapor je bila resnično zastrašujoča. Po 18 urah mučenja so ga izpustili, zagrozili pa so mu, da se ne sme vrniti na trg Tahrir. Ašraf je dejal, da je v prostorih videl še ljudi, ki so prav tako mučeni.

Človekoljubne organizacije opozarjajo, da trditvam vojske, da so nevtralni, ni verjeti. Vojska prav tako ne beleži aretacij, ki so se odvijale po celem Egiptu.

Tudi Human Rights Watc poroča, da so zabeležili številne primere, ko je vojska aretirala in mučila nasprotnike Mubaraka. Pri enem so odkrili letake, tako da so ga že na cesti pretepli in nato odvlekli v prostore policije. Takoj, ko so ga pripeljali, so ga pretepali približno 30 minut. Enega pa so slekli do golega, zasliševalec pa ga je mučil z elektrošoki. Moški je dejal, da ni šlo za pravo zaslišanje, temveč mu je zasliševalec postavil nekaj vprašanj, nato pa so vrstili elektrošoki. Tako so ga mučili dva dni.

Vojska se na te navedbe še ni odzvala, vztraja pa pri svojem: Mi smo nevtralni.