V Berlinu se je zgodil napad tako imenovanih volkov samotarjev oziroma posameznikov, ki jih je najtežje zaznati in še težje preprečiti. Varnostne službe ne bi mogle narediti veliko več, da bi preprečile ponedeljkov napad, je za STA povedal strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj.
Po Grošljevem mnenju lahko varnostni organi izvedejo le določene varnostne ukrepe, preden pretiravajo in s tem ovirajo izvajanje javnih prireditev.
Verjetno se je napadalec radikaliziral bodisi preden je prišel v Evropo bodisi na podlagi razočaranja, da življenje v zahodnem svetu ni takšno, kot ga je pričakoval, je dejal Grošelj.
Ocenil je, da je med razlogi za napad predvsem priložnost, saj je bil božični sejem dostopen s težkim vozilom, ima pomembno simbolno vrednost, na dogodku pa je bila velika koncentracija ljudi. Teroristi pa si dandanes želijo predvsem "čim večjega števila žrtev in čim večjo medijsko odmevnost" ter širiti strah.
Napad v Berlinu, v katerem je umrlo najmanj 12 ljudi, je zelo podoben tistemu poleti v francoski Nici, kjer je tovornjak prav tako zapeljal v množico ljudi. Podobno kot v Berlinu je radikalizirani posameznik izrabil priložnost prireditve, kjer je bilo prisotnih večje število ljudi, za varnost pa niso mogli poskrbeti tako dobro kot na kakšnih manjših prireditvah, je primerjal napada Grošelj.
Ljudje na tovrstnih prireditvah niti ne pričakujejo napadov, saj se počutijo varne. Vendar so v resnici še bolj izpostavljeni, saj so ti dogodki nosilci širšega konteksta in sporočilne vrednosti.
Tovrstni napadi pa so možni povsod in jih je nemogoče napovedati. Tudi v Sloveniji ne moremo popolnoma izključiti napadov, je povedal Grošelj, čeprav je ocenil, da je verjetnost relativno nizka. "Sem pa prepričan, da se bodo slovenski varnostni organi ustrezno odzvali," je še povedal.
Pri atentatu na ruskega veleposlanika v Ankari pa je Grošelj zaskrbljen predvsem nad tem, da gre za pripadnika policije, ki je v policijske sile prišel pred dvema letoma, v času obsežnih reform turškega predsednika Recepa Tayyip Erdogana, ko se je veliko njegovih privržencev pridružilo policiji.
Vendar je Grošelj ocenil, da se ne more motivov napadalcev v Ankari in Berlinu primerjati, saj gre v Turčiji za širši kontekst dogajanja na Bližnjem vzhodu. Vpletene so namreč države, ki so prisotne tudi na bojiščih v Siriji. Poudaril je, da je treba spremljati, kako se bo zadeva razvijala, saj bosta verjetno tako Rusija kot Turčija naredili vse, da ne pride do zloma odnosov med državama.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.