V ponedeljek so iz grških bank dvignili za okoli 700 milijonov evrov sredstev, pričakovati pa je, da se bodo dvigi še nadaljevali, je v torek sporočil grški predsednik Karolos Papuljas. "Guverner centralne banke George Provopulos me je v telefonskem pogovoru obvestil, da je položaj grških bank zelo težak in da je grški bančni sistem trenutno zelo šibak," je v sporočilu za javnost zapisal Papuljas.
Kot je dejal, je bilo samo v ponedeljek do 15. ure po srednjeevropskem času iz grških bank dvignjenih za okoli 700 milijonov evrov sredstev. Ob tem je opozoril, da bi se lahko dvigi v prihodnjih dneh še nadaljevali. "Provopulos je zatrdil, da ni razloga za paniko, da pa mnoge skrbi, da bo do panike kljub temu prišlo," je pojasnil grški predsednik.
Zdaj že nekdanji finančni minister Evangelos Venizelos je februarja dejal, da so Grki v tuje banke naložili 16 milijard evrov. Dodal je, da 32 odstotkov od te skupne vsote hranijo v britanskih bankah, deset odstotkov pa v švicarskih bankah.
Dogajanje v Grčiji ves čas odmeva tudi v območju evra. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je tako ponovil, da vnovična pogajanja o drugem paketu finančne pomoči Grčiji ne pridejo v poštev. "Finančni program je bil pripravljen do zadnje podrobnosti. O njem se ne moremo znova pogajati," je dejal za nemški radio. Grčijo je zato pozval, naj vendarle sprejme pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
Minister je ponovil tudi, da si države z evrom želijo, da Grčija ostane v območju s skupno evropsko valuto, pri tem pa izpostavil, da je to "suverena odločitev Grkov". "Špekuliranje o tem, kako se bo odločila Grčija, ne pomaga," je menil.
Položaj Grčije vse bolj negotov
Predčasne volitve so v skladu z grško zakonodajo nujne, ker so po volitvah 6. maja propadli vsi poskusi oblikovanja vlade. Zadnji neuspešen poskus je bilo torkovo srečanje predstavnikov strank pri predsedniku države.
Nove predčasne parlamentarne volitve bodo 17. junija, so odločili na današnjem srečanju predsednika Papuljasa s predstavniki najpomembnejših grških strank. Do volitev bo Grčijo vodila prehodna vlada pod vodstvom začasnega premierja Panajotisa Pikramenosa. Ta je povedal, da namerava oblikovati 12- ali 13-člansko vlado, v njej pa namerava ohraniti tudi nekaj sedanjih ministrov.
Pikramenos se je pošalil, da je zaradi svojega priimka, ki v prevodu pomeni zagrenjen, naravnost idealen za položaj premierja v tem trenutku. Kot je pojasnil, je danes prebral v časniku, da je zaradi svojega priimka najprimernejši kandidat za zadnjega grškega premierja v obdobju po vzpostavitvi demokratične države leta 1974, ki se končuje z globoko krizo, v katero je zašla Grčija. "Če je to res, potem bi si želel, da za menoj nastopi obdobje renesanse," je dodal. Po njegovih besedah se sicer vsi strinjajo, da država preživlja težke čase in da je njen ugled treba ubraniti.
Po besedah vodje grških komunistov Aleke Paparige, so se dogovorili, da začasna vlada ne bo smela sprejemati nobenih mednarodno zavezujočih odločitev. Prav tako ne bo sprejemala novih zakonov.
Grki so na volitvah kaznovali tradicionalne stranke, ki so se v minulih mesecih v zameno za mednarodno finančno pomoč zavezale k bolečim varčevalnim ukrepom, in nagradili doslej neopazne stranke, ki nasprotujejo mednarodnemu programu pomoči in varčevalnim ukrepom. Nova demokracija je zbrala 19,6 odstotka glasov, na drugo mesto se je s 16,6 odstotka presenetljivo uvrstila levičarska stranka Siriza, Pasok je zasedel tretje mesto s 13,31 odstotka podpore.
Nobena od strank ni dobila dovolj glasov za oblikovanje vlade, zaradi česar so sledili težki poskusi oblikovanja koalicije. Ti so bili še posebej zahtevni, ker je Siriza odločno zavračala sodelovanje v kakršni koli vladi, ki bi spoštovala dane zaveze, Nova demokracija in Pasok pa sta vztrajala pri varčevalnih ukrepih.
Če bodo Grki na novih volitvah potrdili svojo izbiro na zadnjih volitvah, kar je glede na zadnje javnomnenjske raziskave zelo verjetno, po ocenah številnih analitikov in tudi politikov ne bo druge možnosti, kot da Grčija zapusti območje evra.
KOMENTARJI (242)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.