Grki dali že vse od sebe, Ciper pa vse bližje pomoči

Grški predsednik Karolos Papuljas je danes zatrdil, da so Grki za to, da se Grčijo izvleče iz ostre gospodarske krize, dali že vse, kar so lahko. Ob tem je izrazil upanje, da se bo ta težak položaj, v katerem so se znašli, kmalu končal.

Papuljas je ocenil, da mora do okrevanja po krizi, zaradi katere je bila močno zadolžena država prisiljena zaprositi že za dva programa pomoči evropskih držav in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), priti kmalu, "saj od teh ljudi, ki so se že odrekli vsemu, ne gre zahtevati več". Kljub vsemu je optimističen in verjame, da bo Grčiji uspelo premagati krizo.

Predsednik je sicer o težavah države spregovoril na letni vojaški paradi v mestu Solun na severu države, kjer so danes obeležili odpor Grkov zoper sile osi med drugo svetovno vojno.

S tem dogodkom so letos zaznamovali tudi konec tridnevnega praznovanja spomina na balkanske vojne med letoma 1912 in 1914, v katerih je Grčija znova dobila nadzor nad Solunom.

Ciper vse bližje dogovora o pomoči

Ciper, ki se je v krizi znašel ravno zaradi velike izpostavljenosti Grčiji, pa je že zelo blizu dogovora o mednarodni finančni pomoči, je pojasnil ciprski finančni minister Vasos Šiarli. Ciprske oblasti in predstavniki trojke – Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada – so namreč po njegovih besedah že zelo zbližali stališča glede pogojev za prejem posojila.

"Razlike med nami, ki so še ostale, so po našem mnenju premostljive," je v danes objavljenem intervjuju za časnik Katimerini, dejal Šiarli.

Ob tem je izrazil prepričanje, da bo Nikoziji uspelo podpisati memorandum za finančno pomoč še pred srečanjem finančnih ministrov območja z evrom, načrtovanim za 12. november.

Ciper je sicer na ostre pogoje, ki jih je za pomoč postavila trojka, odgovoril s predlogom milejših ukrepov. Vlada se je zavzela proti predlagani zamrznitvi usklajevanja plač z inflacijo, privatizaciji javnih služb in ukinitvi 13. plače za javne uslužbence. Nasprotuje tudi predvidenemu krepkemu zvišanju davkov in ostrim varčevalnim ukrepom. Pri tem oblasti podpira tudi opozicija.

Glede na dokument, ki je pricurljal v javnost, se oblasti sicer zavzemajo za povečanje prilivov v državno blagajno skozi davke in rez v javno porabo, a naj bi bili ti ukrepi milejši in naj bi se izvajali daljše časovno obdobje, kot predlaga trojka.