V Nigeriji so odkrili perutnino, okuženo s smrtonosnim virusom H5N1, ki povzroča ptičjo gripo. Virus je nevaren človeku, je sporočila Svetovna organizacije za zdravje živali (OIE). Gre za prvi tovrstni primer v Afriki.
Do izbruha bolezni je prišlo na neki perutninski farmi v vasi Jaji v zvezni državi Kaduna. "Laboratorij OIE in Organizacije za prehrano in kmetijstvo ZN (FAO) za ptičjo gripo v italijanski Padovi je virus označil za visoko patogen H5N1. OIE bo skupaj s FAO sprejela takojšnje ukrepe in koordinirala skupen odgovor na ta dogodek. Na prizadeto območje bomo poslali ekipo strokovnjakov, ki bo ocenila situacijo in tamkajšnjim državnim oblastem nudila tehnične nasvete," je v sporočilu za javnost zapisala OIE.
Na Kitajskem novo žarišče
Kitajske oblasti so medtem sporočile, da so na perutninski farmi v provinci Shanxi na severu države odkrili novo žarišče ptičje gripe. Kot so sporočili s kitajskega ministrstva za kmetijstvo, so veterinarji prisotnost smrtonosnega virusa H5N1 potrdili v torek, potem ko je na neki farmi v bližini mesta Yijing konec minulega tedna umrlo kakih 15.000 kokoši. Gre za prvi izbruh ptičje gripe na Kitajskem po več kot mesecu dni.
Da bi zajezili širjenje virusa, so v radiju treh kilometrov odredili zakol skoraj 190.000 ptic, so še sporočili z ministrstva in zatrdili, da je izbruh ptičje gripe "pod kontrolo".
Gre za že 29. žarišče ptičje gripe na Kitajskem od oktobra lani. V tej državi je doslej za ptičjo gripo zbolelo deset ljudi, od katerih so samo trije preživeli. Sicer pa je zaradi okužbe z virusom H5N1 od leta 2003 umrlo že 88 ljudi, velika večina v Aziji.
Nočna mora v Evropski uniji?
Če države članice EU ne bodo začele bolj tesno sodelovati glede vprašanja cepiv, se pripravljenost Evrope na morebitni izbruh pandemije ptičje gripe lahko sprevrže v "nočno moro", pa je poudaril predsednik največjega distributerja cepiv v svetu, podjetja Sanofi Pasteur MSD, Didier Hoch. EU bi morala doseči dogovor o tem, kako v prihodnje razdeljevati tista cepiva proti gripi, ki so na voljo v omejenih količinah, da bi zagotovili enakopraven dostop vsem, je poudaril.
Namesto da bi na tem področju sodelovale, so evropske države zdaj usmerjene predvsem v nacionalne prioritete, kar pa lahko ogrozi dobavo cepiv v druge države, je opozoril.
Po njegovem predlogu naj bi cepiva proti gripi državam delili v razmerju, primerljivem z njihovimi naročili cepiv proti sezonski gripi. Povpraševanje po slednjih bi morale države povečati, saj bi tako povečali obseg proizvodnje cepiv, ki bi jo v primeru pandemije preusmerili na ustrezno cepivo.
"Mislim, da se zadeve nismo lotili v pravi smeri," je dejal. "Vsaka od članic je soočena s pritiskom javnosti. Kako naj se ob tem s problemom spoprimemo z globalnega vidika? Sistem je v nevarnosti. Potrebna so pravila igre," je dejal.
Cepiva proti pandemiji gripe med ljudmi, ki bi jo pozvročil mutiran virus ptičje gripe, namreč ni mogoče razviti, dokler se ta vrsta gripe ne pojavi. Izdelovalci cepiv proti sezonski gripi pa lahko relativno hitro začnejo proizvajati cepiva, ko bo nova vrsta virusa in cepiva proti njemu odkrita.
Proizvodnja cepiva proti sezonskih gripi je zadostna le za manjši del svetovne populacije, ni je zadosti niti za vso Evropo, kar sproža pomembna etična vprašanje o tem, kako cepivo razdeliti v primeru pojava pandemije gripe med ljudmi.
Evropsko združenje izdelovalcev cepiv je to vprašanje v Bruslju izpostavilo že pred dvema letoma, vendar pa EU sploh še ni začela razpravljati o rešitvah, pri tem opozarja Hoch. Namesto tega so se države članice v minulih mesecih z izdelovalci zdravil skušale pogajati za "dogovore o prednostnih nakupih", ki bi jim v prihodnje v primeru pandemije omogočili dobavo cepiv za njihove državljane.
Kot je še dejal Hoch, so se v njegovem podjetju - ki združuje francosko podjetje Sanofi Aventis in ameriškega farmacevtskega giganta Merck - odločili, da bodo podpisovali take dogovore le z državami, ki bi naročila vezale na obseg sezonskih naročil. To bi proizvajalcem omogočilo določeno gotovost in povečanje proizvodnje.
