Poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je Auschwitz opisal kot enega najbolj grozljivih poglavij zgodovine. "Vendar moramo govoriti, se spominjati, zakričati: Tu je bil pekel na zemlji," je poudaril.

Izraelski predsednik Moše Kacav je taborišče označil za "najbolj grozljiv kraj zločinov v človeški zgodovini". S pogledom na barake taborišča ter ostanke krematorija in plinskih celic je dejal: "Zdi se, kot da še vedno lahko slišimo krike mrtvih." Obsodil je tudi, da svet ni storil ničesar glede pobijanja Judov. "Svet je molčal," je v Auschwitzu, ki ga je označil za največje judovsko pokopališče, poudaril Kacav. Opozoril je, da se Evropa sooča z novim valom antisemitizma, odgovor na ta pojav pa je po njegovem "v rokah evropskih voditeljev, učiteljev, zgodovinarjev in nas vseh".

Putin: Zavedati se moramo groženj sedanjosti

Ruski predsednik Vladimir Putin je menil, da se moramo zavedati tudi groženj sedanjosti, posebno terorizma. Putin je spomnil, da Auschwitz tudi 60 let po osvoboditvi zbuja grozo in ogorčenje. "Nepredstavljivo si je zamišljati, da so ljudje zmožni takšnih grozodejstev, in vendar vidimo tirnice, po katerih so vozili polni vlaki žrtev, in plinske celice, ki so bile podrobno načrtovane," je dejal. Pozval je še, da ne smemo misliti samo na preteklost, ampak se moramo zavedati tudi groženj sedanjosti, posebno terorizma. Tako kot ni bilo dobrih in slabih nacistov, tudi ne more biti dobrih in slabih teroristov; dvojni standardi tu niso samo nesprejemljivi, ampak tudi smrtno nevarni za našo civilizacijo, je opozoril.

Sicer je priznal, da tudi v Rusiji prihaja do pojavov antisemitizma in ksenofobije. "Celo v Rusiji, ki je naredila več kot kdorkoli drug za boj proti fašizmu, za zmago nad fašizmom, ki je naredila največ za rešitev judovskega naroda, celo v naši državi žal včasih vidimo pojav tega problema, in tudi jaz se tega sramujem," je dejal. Odgovoril pa je tudi voditeljem baltskih držav, predvsem Latvije, ki so nedavno primerjali nemško okupacijo svoje države s Stalinovo Sovjetsko zvezo. "Ko stojimo na tej trpeči zemlji, moramo odločno in jasno reči, da je vsakršen poskus novega pisanja zgodovine in enačenja žrtev in njihovih morilcev, osvoboditeljev in okupatorjev, nemoralen in nesprejemljiv za tiste, ki se imajo za Evropejce," je poudaril Putin.

Papež: Senca nad Evropo in celim svetom

Na slovesnosti je apostolski nuncij na Poljskem Josef Kowalczyk prebral poslanico papeža Janeza Pavla II., v kateri je ta obsodil pomor Judov kot zločin, ki je za vedno omadeževal zgodovino človeštva. "Poskus načrtnega uničenja celotnega ljudstva leži kot senca nad Evropo in celim svetom," je poudaril papež. "Ne smemo popustiti pred ideologijami, ki upravičujejo možnost kršenja človekovega dostojanstva, temelječ na razlikovanju ras, barve kože, jezika ali vere. Ponavljam poziv, posebno tistim, ki so se v imenu vere zatekli v zlorabljanju moči in k terorizmu," je poudaril papež.

Nemški predsednik Horst Koehler je pozval k ohranjanju spomina na zločine v Auschwitzu, kjer se je zgodil največji zločin človeštva. "Delati moramo na tem, da se kaj takšnega ne bi več ponovilo," je dejal. Posvaril je tudi pred novim antisemitizmom, ki ga ni opaziti samo v Nemčiji. "Zločini proti človekovim pravicam se dogajajo povsod po svetu. Kdor je videl Auschwitz, mora vedeti, da se mora proti temu aktivno boriti". Izrazil je tudi upanje, da bo spominsko obeležje v Auschwitzu obiskalo vedno več mladih z vsega sveta.

"Naša želja, želja vseh, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo, se ni izpolnila," je poudarila Simone Veil, nekdanja predsednica Evropskega parlamenta. 77-letna Veilova, ki je bila kot 17-letno dekle deportirana v Auschwitz, se je spomnila ljudi, ki so bili umorjeni v taborišču. "Kaj bi nastalo iz njih, iz milijonov judovskih otrok, ki so bili umorjeni v svojem otroštvu, tu ali v getih ali v drugih taboriščih smrti," se je vprašala. "Vem le to, da jočem, kadarkoli mislim nanje, in da jih ne bom nikoli pozabila," je dejala.

Nekdanji poljski zunanji minister Wladyslaw Bartoszewski, ki je bil prav tako interniran v Auschwitzu, je spomnil, da se svobodni svet takrat ni odzval na poročila poljskega osvobodilnega gibanja o dogodkih v Auschwitzu. "Ko sem septembra 1940 stal na zbirnem mestu v Auschwitzu kot zapornik številka 4427, si nisem nikoli mislil, da bom preživel Hitlerja ali drugo svetovno vojno," je dejal. Zadnji še živeči zaporniki iz Auschwitza imajo pravico verjeti, da njihovo trpljenje ni bilo zaman in da je pripravilo pot za boljšo prihodnost vseh narodov v Evropi. "Želimo verjeti, da nepredstavljivo trpljenje žrtev tega kraja zavezuje prihodnje generacije, da živijo v spoštovanju dostojanstva vsakogar," je dodal.

Ob začetku slovesnosti je bilo slišati glas prihajajočega vlaka, ki je spomnil na prihod več sto tisoč ujetnikov v taborišče. Slovesnosti so se ob gostem sneženju udeležili predsedniki držav in vlad ter visoki predstavniki več kot 40 držav, nekdanji taboriščniki in veterani Rdeče armade, ki so osvobodili Auschwitz. Med gosti so bili še francoski predsednik Jacques Chirac, ukrajinski predsednik Viktor Juščenko, ameriški podpredsednik Dick Cheney in slovenski predsednik Janez Drnovšek. Slednjega spremlja delegacija nekdanjih taboriščnikov iz Slovenije, ki jo sestavljajo predsednica taboriščnega odbora Sonja Vrščaj, Svetko Kobal, Ljudmila Figal, Helena Žnidaršič in Marija Srpčič.

Slovesnost v nemškem parlamentu, v katerem sedijo tudi člani neonacistične stranke

Obletnico so z izredno sejo, na kateri so bili navzoči tudi nemški kancler Gerhard Schröder in nekateri ljudje, ki so preživeli genocid, obeležili tudi v nemškem parlamentu. Jud Arno Lustiger, ki je preživel grozote več taborišč, je poudaril, da bi se morali za vedno spominjati šestih milijonov Judov in vseh drugih žrtev nacizma, ne glede na njihovo poreklo, versko pripadnost ali razloge, zaradi katerih so bili ubiti, pa tudi vojakov rdeče armade, ki so osvobodili taborišče Auschwitz. Predsednik bundestaga Wolfgang Thierse pa je poudaril, da ga je sram, ker v saškem regionalnem parlamentu sedijo poslanci neonacistične Nacionalne demokratske stranke (NPD). Ti se niso želeli pokloniti žrtvam nacizma, kar je v Nemčiji in tujini sprožilo val ogorčenja.

Schüssel za zaščito človekovih pravic

Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je v govoru ob obletnici osvoboditve Auschwitza na Dunaju poudaril, da spomin na obletnico pomeni tudi nalogo, v Avstriji in mednarodni skupnosti okrepiti vse ustanove, ki se zavzemajo za zaščito človekovih pravic in dostojanstva vsakega posameznika. "Tudi Avstrija se mora zavedati posledic tega zločina brez primere," je prepričan kancler. Po njegovem mnenju prvo izredno zasedanje Generalne skupščine ZN o osvoboditvi Auschwitza dokazuje, da je mednarodna skupnost odločena v prihodnje ugotavljati kršitve človekovih pravic in jih preprečiti.

Slovesnost v Londonu in Španiji

Slovesnost ob 60. obletnici osvoboditve nacističnega taborišča poteka tudi v Londonu, med drugim pa se je udeležujejo britanska kraljica Elizabeta II., premier Tony Blair in kakih 600 preživelih taboriščnikov.

V španskem parlamentu v Madridu pa se bodo žrtev holokavsta spomnili s prižiganjem svečk. Slovesnost naj bi vodil španski pravosodni minister Juan Fernando Lopez Aguilar.

Evropski parlament se spominja žrtev holokavsta

Evropski parlament se je na zasedanju v Bruslju z minuto molka spomnil žrtev holokavsta, poslanci pa so sprejeli tudi posebno resolucijo, s katero so obsodili antisemitizem in rasizem. "Holokavst je bil tragedija za celotno človeštvo in danes moramo nadaljevati boj proti stvarem, ki so ga omogočile: antisemitizmu, rasizmu in ksenofobiji," je dejal predsednik parlamenta Josep Borrell. Poudaril je, da je ključno, da človeštvo zločinov, kakršni so se dogajali med drugo svetovno vojno, ne pozabi: "Če pozabimo zgodovino, smo obsojeni na to, da jo bomo ponavljali."

Dan spomina obeležili tudi v Trstu

Dan spomina ob 60. obletnici osvoboditve Auschwitza so z vrsto slovesnosti obeležili tudi v Trstu. Osrednja slovesnost je potekala v nekdanjem koncentracijskem taborišču Rižarna z italijanskim in slovenskim govorom ter z verskimi obredi. Obenem je letos od tržaškega zapora do železniške postaje, od koder so zapornike vozili v nemška taborišča, prvič stekel tihi pohod bivših deportirancev, v sredo pa so v Rižarni odkrili tudi ploščo v spomin na istospolno usmerjene žrtve nacizma. Na predvečer uradne spominske svečanosti so se žrtvam poklonili tržaški antifašisti s Slovenci v prvih vrstah - in prvič v zgodovini tudi homoseksualci, saj je znano, da so bile v tretjem rajhu preganjane tudi istospolno usmerjene osebe.