'Gre za pravičnost v času gospodarske krize'

V hrvaškem parlamentu so v sredo zvečer sprejeli spremembe zakona o pravicah in dolžnostih poslancev, s katerim so ukinili posebne pokojnine poslancev, ustavnih sodnikov in glavnega državnega revizorja. Omenjeni bodo poslej uresničevali pravico do pokojnine tako kot ostali hrvaški državljani.

Odločitev so podprle vse poslanske skupine razen HDZ, ki se je vzdržala. Podpredsednica sabora in predsednica HDZ Jadranka Kosor je pojasnila, da so zadržani do predloga levosredinske koalicije, ker gre za "demagogijo vladajočih".

Vladajoča koalicija (SDP, HNS, IDS, HSU) je ukinitev posebnih pokojnin napovedala v svojem predvolilnem programu. Ko so predlagali spremembe omenjenega zakona v saboru, so poudarili, da s tem ne bodo rešili proračuna, da pa gre za pravičnost v času gospodarske krize.

Upokojiš se za en dan in si zagotoviš posebno pokojnino

Sredi januarja se je sedem poslancev sedanjega sklica sabora tako kot približno 40 iz prejšnjega sklica, ki so imeli pravico do posebne pokojnine na podlagi starega zakona, za en dan upokojilo, da bi omenjeno pravico tudi uresničili.

Poslanec se namreč lahko, če izpolnjuje pogoje, upokoji zgolj za en dan in si s tem zagotovi poslansko pokojnino, nato pa status upokojenca zamrzne in naprej opravlja katero koli službo, tudi v saboru. Njihova poteza je izzvala številne komentarje o moralnosti politikov, vendar z dejanjem niso prekršili zakonov.

Med njimi je tudi poslanec vladajoče koalicije Damir Kajin, ki je pojasnil, da se je odločil uresničiti pravico do posebne pokojnine, da mu čez nekaj let ne bi kdo očital, da je bil neumen, ker ni izkoristil priložnosti. Iz SDP so odgovorili, da je Kajin z omenjeno izjavo užalil vse tiste poslance, ki tega niso storili.

Kajin je sicer v sredo podprl spremembe zakona prav tako kot tudi poslanec HDZ in nekdanji minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Božidar Kalmeta, kar je razjezilo Kosorjevo. Pravico do posebne pokojnine so uresničili večinoma nekdanji in sedanji poslanci HDZ, med katerimi je tudi podpredsednik sabora Vladimir Šeks.

Poslanci iz prejšnjega sklica sabora so se lahko upokojili, če so bili stari 55 oziroma 50 let za ženske in so imeli 20 let delovne dobe ter če so poslanski sedež neprekinjeno zasedali najmanj dve leti. Prejšnji sklic sabora je te pogoje zaostril na starost 60 let za moške in ženske, najmanj 25 let delovne dobe in celoten štiriletni poslanski mandat.

Imeli so tudi pravico do visokih pokojnin, ki so presegle 17.000 kun (2266 evrov) oziroma so bile dvakrat višje kot za ostale državljane. V prihodnje bo najvišja pokojnina za poslance, ustavne sodnike in glavnega državnega revizorja znašala 8872 kun (1183 evrov) tako kot za vse ostale državljane, ki bodo imeli 40 let delovne dobe.