Grčiji posojeni denar je izgubljen denar

Grki so si z oblikovanjem nove vlade kupili nekaj trenutkov oddiha od neizprosnih zahtev voditeljev na "ekspresnem vlaku" Evropske unije, stresni dnevi pa so pustili posledice na zdravju novega grškega premierja Antonisa Samarasa in finančnega ministra Vasilisa Rapanosa.

61-letnega Samarasa so v soboto operirali zaradi odstopa mrežnice v zgodnji fazi, ki so ga odkrili med rutinskim zdravstvenim pregledom v petek. Operacija je bila uspešna, a premier bo v bolnišnici predvidoma do ponedeljka. Rapanos za zdaj prav tako ostaja v bolnišnici, kamor so ga v petek prepeljali zaradi hudih bolečin v predelu trebuha, slabosti in omedlevice.

Samaras se tako ne bo udeležil vrha Evropske unije v Bruslju. Grčijo bosta zato na vrhu 28. in 29. junija zastopala zunanji minister Dimitris Avramopulos in odhajajoči finančni minister George Zanias. Nova grška vlada, ki si želi revizije bolečih pogojev mednarodne pomoči, bo sicer v pogovorih z upniki poskušala doseči zajezitev odpuščanja in podaljšanje roka, v katerem mora Grčija ukrepati za konsolidacijo javnih financ, za najmanj dve leti, to je do leta 2016.

V Grčijo še najbolj verjamejo Italijani

Državljani EU pa še naprej dvomijo, da bo Grčija obdržala skupno evropsko valuto. Rezultati javnomnenjske raziskave evropskega inštituta Ifop-Fiducial razkrivajo, da so prebivalci EU črnogledi glede okrevanja "helenskega pacienta". Grčiji posojeni denar je izgubljen denar, saj ga Atene nikoli ne bodo mogle odplačati, meni 85 odstotkov Francozov, 84 odstotkov Nemcev, 72 odstotkov Špancev in 65 odstotkov Italijanov. Podobne so številke glede težav, ki bodo območje evra doletele, če Evropa ne bo zmogla rešiti problema velikega grškega dolga.

Da bo Grčiji z lastnim trudom in s pomočjo Evropske unije uspelo zmanjšati dolg in proračunski primanjkljaj, meni le 39 odstotkov Francozov, 27 odstotkov Nemcev in 44 odstotkov Špancev. Nekoliko bolj optimistični so le Italijani. V možnost pozitivnega scenarija jih verjame 56 odstotkov.

V primerjavi s prejšnjo tovrstno raziskavo, izvedeno novembra 2011, je sicer med Nemci in Francozi zaznati nekaj več popustljivosti. Novembra je bilo namreč izključitvi Grčije iz evrskega območja naklonjenih 81 odstotkov Nemcev in 73 odstotkov Francozov.

Popolnoma drugače pa vprašani gledajo na možnost izstopa svojih držav iz evroobmočja. Slednji je bilo naklonjenih zgolj 26 odstotkov Francozov, 25 odstotkov Špancev, 28 odstotkov Italijanov in 39 odstotkov Nemcev.

Rezultate raziskave, ki je potekala med 18. in 21. junijem in je zajela približno tisoč oseb v vsaki od sodelujočih držav, so danes objavili francoski časnik Le Journal de Dimanche, španski ABC, nemški Bild am Sonntag in italijanski Corriere della Sera.