Grčiji milijarda še ta mesec, Španija naj bi pomoč dobila julija

Španija naj bi za finančno pomoč zaprosila v roku 24 ur, je napovedal francoski finančni minister Pierre Moscovici po koncu evrske skupine v Luksemburgu. Povedal je, da mu je to povedal španski kolega Luis de Guindos. Ko bo to storila, se bodo predstavniki Evropske komisije, ECB in IMF z državo dogovorili o pogojih za posojila bankam. Pogoji se bodo nanašali predvsem na reformo finančnega sektorja.

Natančna višina sredstev, ki jih bo dobila Španija, bo znana po koncu pogajanj, včeraj pa so neodvisne revizorske hiše ocenile, da bi španske banke v najslabšem primeru potrebovale 62 milijard evrov. Že prej je bilo znano, da je območje evra Španiji pripravljeno ponuditi do 100 milijard evrov.

Slovenija bo v sklad prispevala 342 milijonov

Pomoč bo Španija črpala iz stalnega reševalnega sklada. Ta naj bi začel delovati 9. julija, do takrat naj bi bila tudi že pripravljena pomoč za Španijo, je povedal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Šef evrske skupine Jean-Claude Juncker pa je dejal, da je stalni mehanizem za stabilnost (ESM) doslej ratificiralo osem članic Unije in da ratifikacija napreduje dobro. Med članicami, ki so ESM že ratificirale, sta tudi Slovenija in Francija, ki prispeva približno petino kapitala tega sklada, nista pa ga še potrdili Italija, ki prispeva 17,9 odstotka, in Nemčija, ki prispeva levji delež, dobrih 27 odstotkov.

Pogodba o ESM je bila podpisana februarja letos. Mehanizem bo začel delovati, ko ga bo ratificiralo dovolj držav, da bo pokritih 90 odstotkov zajamčenega kapitala. ESM bo imel 700 milijard evrov kapitala in do 500 milijard evrov posojilne zmožnosti.

700 milijard evrov odobrenega delniškega kapitala je razdeljenega na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetna skupna nominalna vrednost vplačanih delnic je 80 milijard evrov. Slovenija bo morala vanj vplačati 342 milijonov evrov.

Grčiji zadržana milijarda do konca meseca

Glede Grčije pa je Juncker dejal, da bo zadržano milijardo evrov zaradi negotovih političnih razmer v okviru prejšnjega, 5,2-milijardnega obroka posojil dobila do konca meseca. Po sestavi nove vlade je evroobmočje namreč ocenilo, da lahko država zdaj dobi ta sredstva.

Sicer pa naj bi v ponedeljek v Atene odpotovala trojka Evropske komisije, ECB in IMF, ki se je z grškimi oblastmi dogovorila o drugem programu pomoči in tudi nadzira njegovo izvajanje. Juncker je opozoril, da so razmere izredne in da je treba vse postopke še pospešiti ter se čim prej dogovoriti o "posodobitvi" memoranduma o soglasju, ki je krovni dokument programa pomoči Grčiji.

Drugi program pomoči od Grčije v letih 2012–2014 v zameno za 144,7 milijarde evrov iz evropskega reševalnega sklada in 19,8 milijarde evrov od IMF terja boleče varčevalne ukrepe in strukturne reforme. Spremembe programa so po navedbah virov pri EU nujne, saj v času političnega vakuuma v Grčiji, ki je nastal zaradi zapletov pri oblikovanju vlade po majskih volitvah, ta ni bil ustrezno izvajan, poleg tega so se občutno poslabšale gospodarske razmere.

V Bruslju poudarjajo, da dva temeljna cilja v programu v vsakem primeru ostajata: zagotoviti je treba vzdržnost javnega dolga in izvesti vse zahtevane strukturne reforme za vrnitev Grčije na pot rasti. Kako bosta ta cilja dosežena, pa je stvar razprave. Grčija se lahko, glede na zadnje Junckerjeve namige, nadeja podaljšanja roka, v katerem mora ukrepati za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga za dve leti – z leta 2014 na 2016.

O prvem paketu pomoči, vrednem 110 milijard evrov, so se Atene z IMF in EU dogovorile leta 2010, marca letos pa je bil dogovorjen še drugi paket pomoči, ki v letih 2012–2014 predvideva 164,5 milijarde evrov javnih sredstev od EU in IMF. Poleg tega so zasebni upniki Grčiji odpisali za okoli 107 milijard evrov dolgov.

Ciper spremljajo, pomoč Irski in Portugalski pa v pravo smer

Evrska skupina je razpravljala tudi o Cipru. Juncker je poudaril, da razmere na tem otoku pozorno spremljajo in da so z Nikozijo pripravljeni razpravljati o najboljšem načinu za premostitev izzivov ciprskega gospodarstva, ki ima težave predvsem zaradi velike prepletenosti z grškim. Programa pomoči Portugalski in Irski pa se po Junckerjevih besedah izvajata dobro in kažeta, da se evrsko območje "premika v pravo smer".