Grčija do izteka roka v torek opolnoči pričakovano ni poravnala okoli 1,6 milijarde evrov junijskih obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Prav tako se je opolnoči iztekel že večkrat podaljšani evrski mehanizem pomoči tej prezadolženi južnoevropski državi, ki mora v naslednjih tednih vrniti več milijard evrov Evropski centralni banki in imetnikom zakladnih menic.

V medijih je nato danes odjeknila novica, da je grški premier Aleksis Cipras posojilodajalcem čez noč poslal pismo, v katerem je napovedal, da bo pristal na skoraj vse njihove predloge z le nekaterimi manjšimi spremembami. A grški premier je nato popoldne vztrajal pri izvedbi referenduma o pogojih pomoči in Grke pozval, naj glasujejo proti.

Evroskupina je na današnji telefonski konferenci, na kateri je obravnavala najnovejši predlog Grčije, soglasno odločila, da bo pred nadaljnjimi pogovori počakala na rezultat nedeljskega referenduma.

Predsednik evroskupine Jeroen Dijsselbloem je po koncu telekonference pojasnil, da so se seznanili z novimi grškimi predlogi, vendar "glede na politično situacijo, zavrnitev prejšnjih predlogov, referendum, ki bo potekal v nedeljo, in nasvet grške vlade za glasovanje proti (pogojem za pomoč na referendumu) trenutno ne vidimo nobene podlage za nadaljnje pogovore".

V prihodnjih dneh ne bodo potekali nobeni pogovori na ravni evroskupine niti med grškimi oblastmi in institucijami o predlogih ali finančnih dogovorih, je povedal.

"Zdaj bomo preprosto počakali na izid nedeljskega referenduma in upoštevali njegov rezultat. Naj na koncu povem še, da mi je zelo žal za to situacijo glede na trdno odločenost grškega ljudstva, da je del Evrope in da ostane del evrskega območja, pri čemer jih popolnoma podpiramo," je še povedal prvi mož evroskupine.

Da je treba počakati na nedeljski referendum, je danes na Twitterju zapisal tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. "Evropa želi pomagati Grčiji, vendar ne more nikomur pomagati proti njegovi volji. Počakajmo na rezultate grškega referenduma," je zapisal.

Grčija je v torek IMF sicer zaprosila za podaljšanje roka za plačilo junijskih obveznosti. To prošnjo bo odbor izvršnih direktorjev obravnaval v najkrajšem možnem času, so sporočili iz IMF.

Vir blizu zadeve pa je za francosko tiskovno agencijo AFP danes dejal, da Grčija ne bo dobila hitrega odgovora in da bo IMF o prošnji Aten odločal "v prihodnjih tednih".

Televizijski nagovor Ciprasa

Cipras je v televizijskem govoru svojim sodržavljane s kljubovalnim in upornim tonom pozval, naj rečejo "ne" evropskim receptom, zatem pa se bo grška vlada z mednarodnimi posojilodajalci začela pogajati na novo. Zagotovil je, da Grčija želi ostati v Evropi in želi ohraniti evro. Zanikal je, da zavrnitev pogojev mednarodne pomoči pomeni, da mora država izstopiti iz evroobmočja. Evropski voditelji so ga namreč opozorili, da bi izglasovan "ne" pomenil konec članstva v evroobmočju.

"'Ne' ne pomeni ločitve od Evrope," je zagotovil Cipras. Kdor trdi, da glas proti na nedeljskem referendumu pomeni izstop Grčije iz območja z evrom, po njegovem "laže".

"Tudi druge države so izvedle referendume," je dejal Cipras v le nekaj minut trajajočem nagovoru. "Grška vlada bo tudi v ponedeljek tu," je bil samozavesten.

Dejal, da se popolnoma zaveda vseh težav, s katerimi se soočajo in da bo storil vse, da bodo te težave le začasne."Naš edini izhod iz te situacije je bil, da se obrnemo k ljudem, in to počnemo," je povedal v nagovoru. Dodal je, da se borijo za pokojnine ljudi ter da zaradi evropskega izsiljevanja, pritiskov in zlorabe prihranki in bančni računi državljanov niso ogroženi.

Varufakis: mesto Grčije v EU in evroobmočju ni predmet pogajanja

Grški finančni minister Yanis Varoufakis je na svojem blogu v šestih točkah povzel, zakaj Grke pozivajo, da v nedeljo glasujejo proti pogojem posojilodajalcev:

1. Pogajanja so obstala, ker so grški posojilodajalci (a) zavrnili zmanjšanje našega dolga, ki ga ne moremo plačati in (b) vztrajali, da bi morali dolg poplačati najšibkejši členi naše družbe, njihovi otroci ter njihovi vnuki.

2. IMF, vlada ZDA in mnogo drugih vlad po svetu, pa tudi večina neodvisnih ekonomistov, prav tako kot mi, verjamejo, da bi morali dolg preoblikovati.

3. Evroskupina je novembra 2012 priznala, da mora biti dolg preoblikovan, a se zdaj k preoblikovanju noče zavezati.

4. Od oznanitve referenduma pa Evropa pošilja znake, da so pripravljeni razpravljati o preoblikovanju dolga. Ti znaki kažejo, da bi tudi Evropa glede svoje zadnje ponudbe glasovala z "ne".

5. Grčija bo ostala v evroobmočju. Varčevanja v grških bankah so varna. Posojilodajalci so izbralo taktiko izsiljevanja, ki temelji na zaprtju bank. Trenutna slepa ulica je posledica izbire posojilodajalcev in ne grške vlade, ki bi prekinila pogajanja. Grško mesto v evroobmočju in Evropski Uniji ni predmet pogajanja.

6. Prihodnost zahteva ponosno Grčijo znotraj evroobmočja in v srcu Evrope. Ta prihodnost zahteva, da Grki v nedeljo rečejo velik NE, da ostanemo v evroobmočju in da, z močjo, ki nam jo daje ta NE, ponovno izpogajamo grški javni dolg kakor tudi razdelitev bremena.

Cipras sprejel ponudbo, a s pogoji

Financial Times poroča, da je grški premier Cipras pisal posojilodajalcem, da sprejema njihovo ponudbo, dano 28. junija, a ima nekaj pogojev.

Grški premier tako napoveduje, da bo Grčija sprejela vse predlagane reforme sistema davka na dodano vrednost, prosi pa le, da se v nasprotju s predlogi upnikov ohrani 30-odstotna olajšava za grške otoke, kjer zaradi odročnosti in težje dostopnosti obstajajo težave z dobavo blaga.

Pri predlaganem postopnem dvigu upokojitveno starosti na 67 let pa Cipras na primer predlaga, da se proces ne začne takoj, ampak šele oktobra. Glede posebnega solidarnostnega dodatka za revnejše upokojence, pri katerem Grčija pristaja na njegovo ukinitev s koncem 2019, prosi za bolj postopno ukinitev.

Na področju obrambnih izdatkov posojilodajalci predlagajo zmanjšanje zgornje letne meje za obrambne izdatke za 400 milijonov evrov, Grčija pa zdaj predlaga, da bi prihodnje leto zgornjo mejo znižali za 200 milijonov evrov, v 2017 pa za 400 milijonov evrov, med drugim z zmanjšanjem kadrovske sestave vojske.

Here's the full Tsipras letter. http://t.co/3CMYTO6nmc pic.twitter.com/jwiKPhxDpr

— Bloomberg Markets (@markets) July 1, 2015

Neimenovani grški vladni vir je potrdil, da je Grčija prosila za nov dogovor, ki ureja vprašanja financiranja države s pomočjo sredstev iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM, zagotavlja vzdržnost njenega velikanskega javnega dolga in se osredotoča na rast. Cipras je v pismu z novimi predlogi torej napovedal, da bo pristal na skoraj vse zahteve posojilodajalcev z le nekaterimi manjšimi spremembami.

Grčija je ob tem že v torek zaprosila za novo dveletno pomoč iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM v višini nekaj nad 29 milijard evrov, kratkoročno premostitveno podaljšanje obstoječega programa iz začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF in prestrukturiranje dolga do EFSF.

Evroskupina je zavrnila druga dva predloga, prvo prošnjo pa bo obravnavala po normalnem postopku, kar pomeni vsaj nekaj tednov. Zdaj se pojavljajo ocene, da bi novi grški predlogi lahko pospešili pogajanja o novi pomoči, medtem ko podaljšanje programa pomoči iz mehanizma EFSF ni mogoče, saj se je opolnoči iztekel.

A nemški finančni minister Wolfgang Schäuble opozarja, da iz Grčije prihajajo mešani signali in da podlage za resno razpravo ni. Do zdaj je Cipras volilce pozival, naj predlogov upnikov ne podprejo, v zadnjih dneh pa so se pojavljale informacije, da bi vlada ob zbližanju stališč z upniki lahko začela ljudi pozivati k glasovanju za. "Vse to ne ponuja podlage za resno razpravo," je dejal. "Grčija se mora najprej odločiti, kaj želi, potem pa se bomo morali o tem pogovoriti, in to pod pogoji, ki so zdaj veliko bolj zahtevni," je še dejal.

Referendum ni v skladu z evropskimi standardi

V Svetu Evrope pa so medtem opozorili, da grški referendum o pogojih mednarodne pomoči, načrtovan za nedeljo, ni v skladu z evropskimi standardi, saj je bil razpisan preveč v naglici.

"Očitno je, da je časovnica prekratka glede na naše standarde," je dejal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja SE Thorbjoerna Jaglanda, Daniel Holtgen. Volivcem bi moralo biti referendumsko vprašanje znano vsaj dva tedna vnaprej, so ocenili v organizaciji.

Organizacija na mah pomeni tudi težave za mednarodne opazovalce, saj ne bodo mogli nadzorovati njegovega poteka. Ob tem pa je referendumsko vprašanje premalo jasno in ne dovolj razumljivo, opozarjajo v SE.

Na listku bo pisalo naslednje vprašanje: "Ali naj bo sprejet načrt dogovora, ki so ga predložile Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad na evroskupini 25. junija 2015 in je sestavljen iz dveh delov, ki sestavljata njihov enoten predlog? Naslov prvega dokumenta je 'Reforme za dokončanje trenutnega programa in prihodnje' in drugega 'Preliminarna analiza vzdržnosti dolga'."

Volivci bodo morali na vprašanje odgovoriti tako, da bodo odkljukali enega od okvirčkov: da ali ne.

"Evroobmočje lahko prestane krizo"

"Koraki, napravljeni v zadnjih letih, so območje z evrom okrepili, zato lahko prestane trenutno krizo", je danes zagotovil evropski komisar, pristojen za evro, Valdis Dombrovskis.

"Kakor koli se obrne dogajanje v Grčiji, sem prepričan, da bo evropska gospodarska in monetarna unija to lahko prenesla," je dejal.

Komisar verjame, da je dogovor z Grčijo še vedno mogoč tudi pred iztekom novih rokov za vračilo dolgov. "Še vedno smo pripravljeni na dosego dogovora, še vedno smo pripravljeni pomagati Grčiji v tej izredno zapleteni situaciji," je zagotovil. A je dodal, da se nahajamo v novi situaciji, ko moramo govoriti o novem programu.

Zavzel se je za miren pristop do nastale situacije. Evropska komisija tako članicam EU ne priporoča, da takoj sprejmejo ukrepe, čeprav imajo to možnost. Države bi lahko med drugim zahtevale, da Grčija takoj povrne denar, ki ga je že prejela.

Sicer pa bodo v Bruslju preučili grško prošnjo po tretjem paketu mednarodne finančne pomoči in svoje mnenje podali finančnim ministrom držav z evrom. Komisija je po zagotovilih Dombrovskisa pripravljena razpravljati o pogojih novega programa.

Glede nedeljskega referenduma v Grčiji pa je komisar povedal, da se vprašanje naša na program pomoči, ki se je že iztekel, zato ni aktualno. Bolj pomemben pa bo politični signal, ki ga bodo poslali Grki. "Da" bi tako pomenil sodelovanje z Evropo.

Z evropskim komisarjem se je strinjala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je poudarila, da "prihodnost Evrope ni na kocki". "Da, to so turbulentni dnevi. Vložki so resnično visoki in svet nas gleda," je dejala v nemškem parlamentu. "A prihodnost Evrope ni na kocki. Prihodnost Evrope bi bila na kocki, če bi pozabili, kdo smo in kaj nas dela močne - skupnost, ki temelji na pravilih in odgovornosti," je menila nemška kanclerka.

Merklova je sicer znova zavrnila možnost pogajanj z Atenami o novem rešilnem programu, dokler v nedeljo ne bo izveden razpisani referendum o pogojih pomoči.

Je za Grčijo sploh še upanje?

Četudi Grčija sprejme vse varčevalne ukrepe, ki jih od nje zahtevajo posojilodajalci, se bo leta 2030 soočila z nevzdržnostjo dolgov, ocenjujejo pri IMF v dokumentih, ki jih je razkril nemški časnik Süddeutsche Zeitung. To potrjuje, da ima tokrat Grčija prav, ko ne želi sprejeti predlaganih ukrepov, saj rabi, da preživi, ukrepe za odpravo dolgov in ne varčevalne reforme, pišejo tuji mediji.

Dokumenti poudarjajo, da tudi če bi Grčija 15 let beležila gospodarsko rast, bi bil dolg še vedno višji od 110 odstotkov BDP. Trenutno je nivo dolga na 175 odstotkov BDP, odstotek bi lahko še zrasel, če Grčija pade v recesijo. Če bi v naslednjih petih letih Grčija beležila štiriodstotno gospodarsko rast, bi dolg še vedno padel le na 124 odstotkov.

Grčija v družbi Zimbabveja in Sudana

Grčija je zaradi neporavnanih obveznosti postala prva država iz skupine razvitih gospodarstev z neporavnanimi obveznostmi do IMF, do novih sredstev sklada pa bo upravičena šele, ko bo neplačane obveznosti poravnala.

Tiskovni predstavnik IMF Gerry Rice je potrdil tudi neuradno informacijo, da je Grčija IMF danes zaprosila za podaljšanje roka za plačilo obveznosti. To prošnjo, ki jo ustanovna listina sklada dovoljuje in je bila uporabljena dvakrat v letu 1982 v primeru Nikaragve in Gvajane, bo odbor izvršnih direktorjev obravnaval v najkrajšem možnem času.

Sam postopek v primeru neporavnanih obveznosti do IMF sicer ni drakonski, a Grčija se je znašla v skupini držav, v kateri so Zimbabve, Sudan in Somalija, ki so skladu skupaj dolžne 1,8 milijarde dolarjev.

Grčijo v naslednjih tednih čaka kar nekaj velikih finančnih obveznosti do Evropske centralne banke in imetnikov zakladnih menic. In tu se pojavi večja težava. Opolnoči se je namreč iztekel tudi že dvakrat podaljšani evrski program pomoči, v okviru katerega je začasni mehanizem za stabilnost evra EFSF Grčiji izdal za 141,8 milijarde evrov posojil, za katere jamčijo članice območja evra. Neizplačanih je ostalo 1,8 milijarde evrov, neporabljenih pa 10,9 milijarde evrov za dokapitalizacijo bank.

Banke vrata za upokojence

V Frankfurtu bo medtem zasedal svet Evropske centralna banke (ECB). Ta naj bi razpravljal o novih ukrepih za trenutno sicer večinoma zaprte grške banke, ki jih je v zadnjih tednih pri življenju ohranjal z izredno likvidnostno pomočjo. Morda bo razpravljal tudi o ukrepih za zagotovitev stabilnosti evrskega območja, če bi se kriza še stopnjevala.

Medtem je v Grčiji okoli 1000 bank odprlo vrata za upokojence, ki nimajo bančnih kartic, da so lahko dvignili vsaj nekaj denarja. Dovolili so jim dvig do 120 evrov.