Grčija pred dnevom D

Največja grška sindikata, ki zastopata polovico od štirih milijonov zaposlenih, sta napovedala, da bo četrtkov shod največji od začetka krize, državljani pa ga bodo čutili tako pri dostavi hrane kot tudi goriva, ohromljen bo promet, v bolnišnicah pa bodo zdravniki v okrnjeni sestavi sprejemali le najnujnejše primere. Kot so pojasnili v Atenah, v pristanišče Pirej ni od šeste ure priplula nobena ladja, prav tako od takrat od tam ni bilo nobenih odhodov ladij.

Nacionalni sindikat mornarjev je že izrazil zadovoljstvo nad "popolnim uspehom" stavke, ki bo trajala 48 ur. Dodali so, da je stavka naperjena proti "barbarskim" ciljem grških oblasti, poročajo tuje tiskovne agencije.

Delo so odložili tudi finančni uradniki, cariniki in državni uslužbenci; zaposleni pri televiziji Net in nacionalni tiskovni agenciji Ana pa stavkajo že peti dan zapored.

Smetarji medtem s prekrižanimi rokami vztrajajo že od 2. oktobra, tako da je morala vlada za čiščenje konec tedna najeti zasebna podjetja. Ob tem so oblasti opozorile, da bodo stavkajoči ostali brez plač.

Predčasno nameravajo danes delo končati tudi sodniki in drugi zaposleni v pravosodju. Nekateri med njimi so že zagrozili, da bodo zasedli in blokirali sodne stavbe.

Sicer je v Grčiji za 19. oktober napovedan začetek dvodnevne splošne stavke. Organizirala sta jo vodilna sindikata v državi, njen namen pa je nasprotovanje novim vladnim varčevalnim ukrepom.

Splošna stavka bo sovpadla s poslanskim glasovanjem o svežnju ukrepov, katerih sprejetje v zameno za finančno pomoč zahtevajo Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad.

Omenjene institucije so namreč Grčiji lani zagotovile 110 milijard evrov vredno posojilo, Atenam pa se obeta že nova finančna pomoč.

Varčevalni ukrepi, ki so v močno zadolženi državi sprožili toliko srda, med drugim vključujejo prerazporeditev 30.000 javnih uslužbencev na delovna mesta s plačo v višini 60 odstotkov njihove osnovne, pri čemer jih bodo po letu dni bodisi premestili bodisi odpustili.

Grški premier George Papandreu, ki mu po javnomnenjskih raziskavah podpora vztrajno pada, je napovedane proteste že obsodil, vnovič pa je izrazil zavezo temu, da bo izpeljal paket nepriljubljenih ukrepov, ki vključuje nove obdavčitve, nižanje plač in pokojnin, odpuščanja in spremembe v splošnem plačnem sistemu.

Medtem ko si evropski voditelji prizadevajo pripraviti končno različico paketa pomoči za grško gospodarstvo še pred zasedanjem, ki bo potekalo 23. oktobra, je grški finančni minister Evangelos Venizelos ta teden označil kot "ključnega in v katerem bo večina stvari, če ne že vse, postavljena na svoje mesto in bo o vsem odločeno".

Grčija, ujeta v globoki recesiji in z javnim dolgom, ki je enak 162 odstotkom bruto družbenega produkta, je bila izključena iz delniškega trga, če ne bo deležna mednarodne denarne pomoči, je bankrot vprašanje le nekaj tednov. To je zlovešča napoved, ki jo Atenam napoveduje vse več ekonomistov, Papandreu pa je v nedeljskem časopisju tovrstni scenarij izenačil s statusom popolne katastrofe za Grčijo.

Mlačne napovedi iz Evrope

Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert je danes dejal, da od vrhov EU in območja evra, ki bosta v nedeljo v Bruslju, ne gre pričakovati preveč, saj da bosta z rešitvami predstavljala le "pomemben korak na dolgi poti" iz dolžniške krize. Ob tem je navedel besede kanclerke Angele Merkel, "da se sanje, da bo sveženj ukrepov rešil vse težave in da bo dolžniške krize konec v ponedeljek, ne bodo izpolnile".

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je medtem za javno televizijo ARD izrazil upanje, da bodo evropski voditelji v Bruslju v zvezi z ukrepi dosegli čim širše soglasje. Ti ukrepi bodo vključevali dolgoročno rešitev za Grčijo, ki mora nujno vsebovati tudi kršenje njenega dolga. Kot ključen dejavnik za preprečitev ponovitev krize iz leta 2008 je nujna dokapitalizacija problematičnih bank.