Kleine Zeitung se opravičuje za napako: Mislili smo, da je Velika Kladuša na Hrvaškem

V pogovoru, ki so ga naslovili z "Evropa je bila preveč sproščena in naivna", je hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović ocenila, da "Evropa ni imela strategije za sprejem migrantov, ki jim nihče ni pojasnil, kaj se od njih pričakuje". Na podlagi lastnih izkušenj med obiski v Afganistanu je ocenila, da niso vsi migranti, ki prihajajo v Evropo "demokratično razpoloženi" ter omenila podrejeni položaj žensk v Afganistanu.

Grabar-Kitarovićeva ne more 'obsojati ne Madžarske, ne Italije'

Novinarje je zanimalo mnenje hrvaške predsednice o protiimigrantski politiki madžarskega premierja Viktorja Orbana in italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija. Poudarila je, da ne more "obsojati ne Madžarske, ne Italije". "Evropa ne more na svojih ramenih nositi bremena revščine celotnega sveta," je dejala v pogovoru, ki je bil objavljen v začetku tedna med dvodnevnim uradnim obiskom avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna na Hrvaškem.

Na vprašanje, zakaj ima nacionalizem vse več pristašev v Evropi, je odgovorila, da se "družbe branijo pred zunanjimi nevarnostmi". "Namesto da bi se posvetili razvojni politiki, smo dovolili, da 1,2 milijona ljudi pride v Evropo, predvsem mladih in močnih, medtem ko so ženske in otroci, ter tisti, ki niso imeli moči, ostali v svojih domovinah," je izjavila.

Zagrebški mufti presenečen nad izjavami predsednice

Zatrdila naj bi tudi, da muslimani na Hrvaškem živijo v strahu, je pisalo v časniku. Pred kratkim pogovarjala naj bi se o tem pogovarjala z zagrebškim muftijem Azizom Hasanovićem, ki je, kot naj bi dejala, "popolnoma utrujen zaradi prizadevanj, da bi migrante vključil v hrvaško muslimansko skupnost, ki je integrirana v hrvaško družbo".

Predsednik mešihata islamske skupnosti na Hrvaškem Hasanović, se je na besede hrvaške predsednice odzval v sporočilu za javnost, v katerem je zapisal, da je neprijetno presenečen nad izjavami Grabar-Kitarovičeve, da muslimani na Hrvaškem živijo v strahu in da je migrante težko vključiti v islamsko skupnost.

Hasanović je dejal, da tovrstne izjave, če so resnične, ne prispevajo k razvoju medsebojnega zaupanja ter obenem krčijo prostor za razvoj sodelovanja v prihodnosti.

"Vprašanje vseh vprašanj je, zakaj bi morali biti muslimani na Hrvaškem, ki so jo branili in gradili s svojimi sodržavljani drugih verskih prepričanj, v strahu in ali morajo biti," je dejal Hasanović. Poudaril je, da je ljudi možno deliti samo na dobre in slabe, ne na muslimane in ostale.

Med drugim je dejal, da na Hrvaškem niso opazili migrantov, ki bi prispeli v državo iz kakšnih drugih razlogov kot eksistencialnih. Glede na zelo dobro sodelovanje s hrvaškimi oblastmi tudi pri integraciji beguncev upa, da je bila izjava hrvaške predsednice napačno povzeta in da bo kmalu zanikana.

Ko gre za radikalni nacionalizem na Hrvaškem je povedala, da je "jezna" zaradi takšnih vprašanj. "Desetletja je nam Hrvatom bilo prepovedano, da izrazimo svoje poreklo. Namesto, da povemo 'Sem Hrvat', smo morali povedati 'Sem s Hrvaške'. Kdor bi izrazil svoj nacionalni ponos, mu je grozil zapor," je dejala.

Kleine Zeitung: Naredili smo napako

Avstrijski časnik Kleine Zeitung je priznal, da se jim je v intervjuju s hrvaško predsednico "prikradla napaka". Kot so poudarili, Grabar-Kitarović ni izrekla spornih besed o tem, da muslimani na Hrvaškem živijo v strahu. "Predsednica se je v spornem odlomku nanašala izključno na muslimansko skupnost v Veliki Kladuši," so potrdili na Kleine Zeitung.

Dodajajo, da so morali tekst zaradi velikega časovnega pritiska večkrat krajšati. "Zaradi jezikovnega in geografskega nesporazuma – vedeli smo, da je ta kraj na obmejnem območju, vendar smo mislili, da se nahaja na Hrvaškem, ne v Bosni in Hercegovini – se je pri krajšanju zgodil ta neroden stavek. Najglobje obžalujemo dejstvo, da je predsednica imela zaradi tega nevšečnosti," je opravičilo Kleine Zeitunga povzel N1. 

'Hotela sem imeti možnost v trgovini izbirati med različnimi jogurtov'

Ni zanikala, da na Hrvaškem obstajajo "levi in desni skrajneži", a je ocenila, da ne predstavljajo nevarnosti za hrvaško demokracije. Menila je, da je Hrvaška ena od liberalnejših držav Evropske unije.

Grabar-Kitarovićeva je tudi dejala, da je odrasla "v komunizmu" ter da si ni želela nič drugega, kot iz njega izstopiti. "Hotela sem biti svobodna. Hotela sem imeti možnost, da lahko v trgovini izbiram med različnimi vrstami jogurtov ter da mi ni treba oblastem sporočiti, koliko kruha bom potrebovala naslednji teden," je še dejala 51-letna hrvaška predsednica.

Pogovor Grabar-Kitarovićeve je spodbudil veliko odzivov na družbenih omrežjih na Hrvaškem, pa tudi številne satirične komentarje na izjave o njenemu življenju v času nekdanje Jugoslavije. Med drugim so spomnili, da je Grabar-Kitarovićeva zadnji letnik srednje šole opravila v ZDA v okviru ameriško-jugoslovanske izmenjave.