Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je med obiskom v Beogradu povedala, da je bil v sredo zvečer na Kanarskih otokih aretiran haaški obtoženec, pobegli hrvaški general Ante Gotovina. "Imam zelo dobro novico. To noč je bil v Španiji aretiran Ante Gotovina. Sedaj je v priporu in bo izročen Haagu," je povedala Del Pontejeva.
Ob tem se je zahvalila hrvaškim in španskim oblastem za uspešno opravljeno delo ter izrazila pričakovanje, da bosta kmalu v Haagu tudi politični in vojaški voditelj bosanskih Srbov, Radovan Karadžić in Ratko Mladić, ki ju haaško sodišče prav tako obtožuje vojnih zločinov.
"Od septembra smo delali na tem, da ga najdemo. In končno smo uspeli, da je Gotovina zdaj v priporu in da bo izročen Haagu," je danes v Beogradu še povedala Del Pontejeva. "Zdaj čakam še na Mladića, Karadžića in druge ubežnike," je dodala.
Obenem je dejala, da bo srbskemu premieru Vojislavu Koštunici in drugim sogovornikom odkrito povedala, da je razočarana nad sodelovanjem Srbije s sodiščem v Haagu.
Kdaj v Haag?
Generala Gotovino so zgodaj popoldne z vojaškim letalom s Kanarskih otokov v spremstvu španskih agentov Interpola in ob poostrenih varnostnih ukrepih prepeljali v Madrid. Sodnik španskega vrhovnega sodišča je Gotovini, ki govori tekoče špansko, prebral obtožnico, s čimer se je začel postopek izročitve haaškemu sodišču.
Predstavniki sodišča so sporočili, da je bil general med branjem obtožnice umirjen. Gotovina bo noč preživel v enem od madridskih zaporov, še vedno pa ni jasno, kdaj ga bo Španija izročila nizozemskim oblastem.
NATO pozdravil aretacijo
"Aretacija Anteja Gotovine je dobra novica za ves svet, da se obtožene za hude zločine privede pred sodišče in obsodi," je prijetje Gotovine komentiral generalni sekretar NATA Jaap de Hoop Scheffer.
Hrvaški preimer Ivo Sanader je na začetku današnje seje vlade, ki se je začela z enourno zamudo, potrdil, da potekajo pogajanja o oblikah prihodnjega sodelovanja s haaškim sodiščem, ter o načinu izročitve prijetega generala Gotovine.
"S tem je očitno potrjena verodostojnost hrvaške države in vseh institucij hrvaške državne oblasti, ki so trdile, da Gotovine ni na Hrvaškem," je dejal Sanader in dodal, "da so hrvaške oblasti na podlagi informacij vseh pristojnih organov, trdile, da Gotovine res ni na Hrvaškem." Premier je še povedal, da vladavina prava res nima nobene alternative: "Vsak, ki je obtožen, se mora soočiti z obtožbami in na njih odgovoriti." Poudaril je, da nihče ni nad zakonom ali izjema.
Sanader je pred saborskimi zastopniki dejal, da je resnica v interesu države in da bo Hrvaška izkoristila vse alternative, da dokaže, da je bila domovinska vojna na Hrvaškem defenzivna in oslobodilna. Hrvaška bo izkoristila institut prijateljev sodišča ter haaškemu sodišču priložila zahtevano dokumentacijo, je še dodal hrvaški predsednik vlade in poudaril, da bodo sojenje Gotovini v Zagrebu podrobno spremljali.
Odvetnik Nobilo o predaji Gotovine haaškim oblastem
Hrvaški odvetnik Ante Nobilo in poznavalec haaških sodnih procesov je posebej za 24ur.com pojasnil postopek predaje haaškega obtoženca. Nobilo predvideva, da naj bi Gotovino že danes prepeljali v Haag, kjer ga bodo prevzeli predstavniki mednarodnega sodišča. Po obveznem zdravniškem pregledu obtoženca namestijo v pripor v Scheveningnu.
Gotovini naj bi že naslednji dan pred haaškim tribunalom izjasnil o svoji (ne)krivdi na točke obtožnice, ki ga med drugim bremenijo vojnih zločinov med hrvaško vojno operacijo Nevihta avgusta 1995.
Glede odvetniške skupine aretiranega generala, pa je Nobilo kot poznavalec haaških procesov, saj je v Haagu branil bosanskega Hrvata Blaškića, pojasnil, da morajo vsakega odvetnika, ki ga obtoženec izbere, imenovati kot odvetnika v Haagu, kar pomeni, da izpolnjuje posebne pogoje. Na vprašanje, kakšna kazen bi lahko doletela Gotovino, v primeru, da je spoznan za krivega, je Nobilo pojasnil, da haaško sodišče za razliko od drugih nima določenih minimalnih in maksimalnih kazni, tako da je o tem neprimerno špekulirati, saj se postopke še ni začel.
Eden najbolj iskanih vojnih zločincev
Obtožnica haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji proti hrvaškemu generalu Anteju Gotovini obsega zločine, ki naj bi jih Gotovina domnevno zagrešil v Republiki srbski, pa tudi domnevne vojne zločine zoper srbske civiliste v mestih Šipovo, Mrkonič, Grad, Drvar, Bosansko Grahovo in Jajce. Ti naj bi se zgodili med hrvaško vojno operacijo Nevihta avgusta leta 1995.
Po objavi obtožnice leta 2001 se je za Gotovino izgubila vsaka sled. Neuspeh Hrvaške pri aretaciji Gotovine je močno oteževal njena pogajanja za članstvo v Evropski uniji. Kot je povedala tiskovna predstavnica glavne haaške tožilke Florence Hartmann, se haaško sodišče že pogovarja s španskimi oblastmi o izročitvi Gotovine.
