''Najboljši način, da Hrvaška dokaže, da je zrela za članstvo v EU, je, da sama vodi sodne postopke proti vojnim zločincem. General Ante Gotovina je pripravljen takoj sprejeti sojenje na Hrvaškem,'' je za ameriški časnik The Wall Street Journal zatrdil odvetnik pobeglega generala, Luka Mišetić.
''Če bo Haag sojenje prepustil hrvaškemu pravosodju, bo moja stranka prišla pred sodišče. Kot odvetnik generala Gotovine moram poudariti, da se moja stranka ni želela predati haaškemu tribunalu, ker je dvomila v poštenost sojenja na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Haaški sodniki in tožilci so ga namreč že od samega začetka označili za hudega vojnega zločinca, s čimer so kršili osnovno načelo o tem, da je obtoženec nedolžen, dokler ni pravnomočno obsojen,'' je še dodal Mišetić.
Del Pontejeva: Hrvaška polno sodeluje
Glavna haaška tožilka Carla del Ponte je namreč pisno obvestila zunanje ministre Evropske unije, ki se sestajajo v Luxembourgu, da Hrvaška polno sodeluje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Carla del Ponte je z izjavo, da Hrvaška popolnoma sodeluje pri iskanju ključnega haaškega obtoženca, nekdanjega generala Gotovina, državi najverjetneje odprla pot k začetku pogajanj za vstop v Unijo. ''Hrvaška dela vse, da bi našla pobeglega generala,'' je zatrdila v poročilu.
Tožilka sicer ugotavlja, da je bilo sodelovanje Zagreba v prvi polovici leta polno resnih pomanjkljivosti, od maja letos pa se je bistveno izboljšalo: zaupni dokumenti sodišča niso več prihajali v javnost, obveščevalne službe so delale bolje in usklajeno. Akcijski načrt za sodelovanje s Haagom je sicer Hrvaška uresničila le delno, vendar to na prizadevanja za aretacijo generala Gotovine nima neposrednega vpliva, sicer ugotavlja tožilka.
Zagreb pa je okrepil prizadevanja za uničenje mrež podpore generala Gotovine: v tem okviru je še posebej pozitivna aretacija Hrvoja Petrača, navaja tožilka. Del Pontejeva je sicer še vedno prepričana, da se Gotovina nahaja na Hrvaškem ali v BiH, pri čemer bi se utegnil skrivati v katerem od franščiškanskih samostanov. Toda Sveti sedež nima prave volje za sodelovanje s sodiščem, navaja.
Aretacija Gotovine tako ostaja za hrvaško glavni izziv. A ta hip, navaja tožilka, lahko potrdim, da Hrvaška zadovoljivo odgovarja na vse moje zahteve in dokaza, da ne stori vsega, kar lahko, za odkritje in aretacijo generala Gotovine, ni. Seveda pa mora Zagreb delo nadaljevati z enako intenzivnostjo, neodvisno na politični razvoj dogodkov, poudarja tožilka v poročilu.
Mesić: Hrvaška lahko vstopi v EU do leta 2008
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je po tem dejal, da čaka državo sicer še veliko dela, vendar lahko zdaj Zagreb računa z vstopom v Evropsko unijo do leta 2008. "To so dobre novice. A slednje ne smejo izzvati evforije, saj je pred nami še veliko dela, ki ga moramo opraviti in državljanom zagotoviti boljšo prihodnost," je izjavil.
Predsednik je še potrdil, da bo Hrvaška zagotovo začela pristopna pogajanja za EU. "Stvari se razvijajo v našo korist. Hrvaška bo začela pogovore, potem pa se bo za vse nas začelo trdo delo," je dejal. Mesić je izrazil tudi prepričanje, da Hrvaški za vstop v EU ne bo potrebno čakati ostalih držav v regiji.
Sanader: Naš cilj je Gotovina v Haagu
Hrvaška bo kljub pozitivni oceni del Pontejeve nadaljevala delo, dokler Gotovina ne bo pred tribunalom, pa je zatrdil hrvaški premier Ivo Sanader. "Ne gre le za našo mednarodno obveznost, temveč tudi za notranjepolitično zavezo, gre za vladavino prava," je dejal premier, potem ko je prejel oceno del Pontejeve. Na vprašanje, ali pričakuje, da bo na tej podlagi EU Hrvaški prižgala zeleno luč za začetek pogajanj, pa je Sanader dejal, da gre za odločitev ministrov. "Upam pa nanjo," je še povedal.
Dosegli dogovor o pogajanjih s Turčijo
Turčija pa je sprejela strategijo oziroma okvir, ki ji ga je za pristopna pogajanja po dolgotrajnih usklajevanjih ponudila Evropska unija. "Dosegli smo dogovor," je v Ankari dejal turški zunanji minister Abdulah Guel. Turška delegacija z njim na čelu je nato odpotovala v Luksemburg, kjer naj bi z EU še nocoj začela pogajanja o članstvu.
Turška vlada je sicer imela zadržke zaradi zahteve, po kateri ne bo smela preprečiti članstva držav EU v mednarodnih organizacijah in mednarodnih misijah, kar z drugimi besedami pomeni, da ne bi mogla preprečiti na primer vstopa razdeljenega Cipra v zvezo NATO ali njegovega sodelovanja v Partnerstvu za mir. To so strani rešile s spremno deklaracijo, je bilo mogoče izvedeti.
Soglasje v EU pa je vse do popoldanskih ur blokirala Avstrija, z vztrajanjem, da se v okviru ob polnopravnem članstvu omeni tudi alternativo, neke vrste privilegirano partnerstvo, ter da večji poudarek absorbcijski sposobnosti EU za sprejem velike, revne muslimanske Turčije. Potem ko je sposobnost absorbcije spremenila v pogoj, je Avstrija popustila.
Zelena luč za pogajanja s SČG
Zunanji ministri EU pa so prižgali zeleno luč za začetek pogajanj o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo in Črno goro. Pogajanja naj bi se začela "ob prvi priložnosti", predvidoma pa 10. oktobra v Beogradu. Državna skupnost SČG je odločitev zunanjih ministrov EU za začetek pogajanj označila kot zelo pomembno.
S sklenitvijo stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma lahko SČG računa na resno zbližanje z EU - z njim se za državo namreč vzpostavlja podlaga za prostotrgovinsko območje s povezavo, steče proces približevanja zakonodaje s pravnim redom, odpre se sodelovanje v različnih politikah EU, kot so pravosodje, svoboda in varnost, ter dostop do bogatejšega programa pomoči Cards, začne se tesnejši politični dialog, pa tudi regionalno sodelovanje.
