Hrvaškega generala Anteja Gotovino, ki ga išče Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je treba ujeti in izročiti sodišču pred 17. marcem, predvidenim datumom začetka pristopnih pogajanj EU s Hrvaško, je dejal luksemburški premier in predsedujoči EU Jean-Claude Juncker v pogovoru s predsednikom hrvaškega sabora Vladimirjem Šeksom, ki se mudi na obisku v Luksemburgu.
Juncker je sicer prepričan, da sta hrvaški sabor in vlada popolnoma pripravljena sodelovati s haaškim sodiščem, vendar morata to po njegovih besedah tudi dokazati. General Gotovina mora vedeti, da odloča o usodi svoje domovine, ki ima pravico postati polnopravna članica EU, je še dejal Juncker.
Šeks je po srečanju s predsedujočim EU izjavil, da sabor v celoti podpira vlado v vseh dejavnostih, povezanih z izpolnjevanjem zahtev haaškega sodišča. Sabor si bo po njegovih besedah v duhu ustavnosti in zakona o sodelovanju Hrvaške s haaškim sodiščem prizadeval umakniti še "zadnji kamen spotike".
Mesić: Za podatke, da Gotovine ni na Hrvaškem, je treba imeti dokaze
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je izjavil, da se glede na podatke, ki jih imajo, general Gotovina ne nahaja na Hrvaškem, vendar je poudaril, da morajo, da bodo v to prepričali zunanje prijatelje, za to zbrati dokaze. Zato sta se Mesić in hrvaški premier Ivo Sanader dogovorila, da bosta izdala ukaz tajni službi, naj "opravi svoje delo". To pomeni, da bo morala tajna služba v primeru, če Gotovine ni na Hrvaškem, o tem zbrati dokaze. Po Mesićevih besedah naj bi tajni službi pomagali tudi obveščevalne agencije, ministrstvo za notranje zadeve, hrvaška policija in državno tožilstvo. Hrvaški predsednik je še dejal, da ga Rehnova izjava ni presenetila, saj naj bi evropski politiki že prej opozarjali na "nesodelovanje hrvaške vlade pri iskanju generala Gotovine".
Presenečenje Sanaderja
Hrvaški premier Sanader se je na opozorila evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, ki je v Bruslju predstavil pogajalski okvir Evropske komisije za začetek pristopnih pogajanj s Hrvaško in ob tem med drugim dejal, da se brez polnega sodelovanja Hrvaške s sodiščem v Haagu ne morejo začeti, odzval s presenečenjem: "Hrvaška polno sodeluje s haaškim sodiščem. Zavedamo se, da je primer Gotovina odprt, a hrvaške oblasti delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi generala izsledile in predale sodišču. Zato ne razumemo opozoril iz Bruslja."
Predsedujoči EU je omenjeno sporočilo že v ponedeljek posredoval Sanaderju, ki je v okviru predstavitve pogajalskih izhodišč prišel v Luksemburg tudi po pojasnila v zvezi z grajo evropskega komisarja. Kljub Rehnovim opozorilom je bil hrvaški premier optimističen, da bo Hrvaška pogajanja z unijo zagotovo začela marca.
Žužul: Hrvaška ne ve, kje je Gotovina
Hrvaški zunanji minister v odstopu Miomir Žužul je ob robu obiska na Evropski komisiji v Bruslju zatrdil, da Zagreb ne ve, kje se nahaja general Gotovina. Vse države, ki bi imele informacije o tem, je pozval, naj jih sporočijo, hkrati pa zatrdil, da bo Hrvaška storila vse za izpolnitev svojih mednarodnih obveznosti.
Bruselj je Žužul v spremstvu ministrice za evropske integracije Kolinde Grabar Kitarović obiskal nepričakovano in sicer po ponedeljkovem ostrem opozorilu Evropske komisije, da Hrvaška ne sodeluje polno s haaškim sodiščem, zato lahko pride do zamude pri za 17. marec načrtovanem začetku pristopnih pogajanj.
"Mi ta hip nimamo niti ene informacije, ki bi kazala, kjer general Gotovina je. Zato države, ki bi lahko imele kakšno informacijo, prosimo, da jo sporočijo," je dejal Žužul po pogovoru s šefom generalne direkcije za širitev na komisiji Fabriziem Barbasom
"Hrvaška je pridružena članica, začenja pristopna pogajanja in bo postala članica EU, zato je normalno, da izpolnimo postavljene pogoje. A normalno je tudi, da pride do izmenjave podatkov," je nadalje dejal Žužul in še povedal, da se je v ponedeljek hrvaška ministrska delegacija, v kateri je bil tudi sam, mudila v Haagu in poročala o vsem, kar je bilo narejeno in se dela. "Hrvaška bo kot odgovorna, zrela država storila vse za izpolnitev svojih zavez," je še zagotovil.
Liberilizacija trgovine
Velja omeniti, da je pričel veljati stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med EU in Hrvaško, s katerim so formalno institucionalizirani odnosi med povezavo in slovensko južno sosedo. Določila dokumenta, podpisanega 29. oktobra 2001, ki uravnavajo področje trgovine, se sicer na podlagi prehodnega sporazuma uporabljajo že od marca 2002.
Trgovinska določila sporazuma nasploh so ugodna za Hrvaško, saj načrt liberalizacije trgovine - polno naj bi bila uveljavljena v 2007 - poteka postopoma in po načelu asimetrije, kar pomeni, da se trg EU za hrvaške izdelke odpira hitreje kot hrvaški trg za evropske. Hrvaška v razširjeno EU izvozi kar 70-odstotni delež celotnega izvoza. Nemalo pa so ta določila težave povzročala Sloveniji, saj se je morala država ob vstopu v EU odpovedati zanjo ugodnejšemu trgovinskemu režimu, ki ga je imela prej sama sklenjenega s Hrvaško. Zato si Slovenija po zatrjevanju kmetijskega ministrstva prizadeva, da bo Hrvaška čim hitreje odpirala svoj trg za evropske kmetijske proizvode. Enako naj bi sicer veljalo tudi v primeru ostalih držav Zahodnega Balkana, ko bodo enkrat vpete v proces pogajanj o vključevanju v povezavo. Kot pojasnjujejo v Ljubljani, je tudi Slovenija pospešeno odpirala trg tekom procesa vključevanja v EU.
