Haaški obtoženec Ante Gotovina je med vojno na Hrvaškem (1991-1995) poveljeval v številnih vojaških operacijah. Na begu je bil od leta 2001, ko je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije proti njemu izdalo obtožnico, ki ga bremeni zločinov proti človečnosti, poboja najmanj 150 Srbov med vojno na Hrvaškem ter izgona od 150.000 do 200.000 Srbov. Njegova izročitev Haagu je bila glavni pogoj za vstop Hrvaške v EU in NATO. Zagreb je vseskozi trdil, da ne ve, kje je general.
Gotovina se je rodil 12. oktobra 1955 na otoku Pašman. S 16 leti je zbežal od doma, s še ne dopolnjenimi 18 leti pa se je pridružil francoski tujski legiji. V obdobju, ko se je boril v elitnih enotah tujske legije, naj ne bi bil v stiku z nikomer na Hrvaškem. Za začetek vojne v svoji domovini naj bi izvedel v Južni Ameriki, ko je po naključju srečal skupino Hrvatov.
Po 20 letih odsotnosti se je leta 1991 vrnil na Hrvaško, pri čemer je po navedbah nekaterih virov sprva uporabljal lažno ime. Februarja 1992 je postal namestnik poveljnika posebne enote glavnega štaba hrvaške vojske. Oktobra istega leta, ko je imel čin brigadirja, je bil imenovan za poveljnika Zbornega območja-Split (kasneje je bilo preimenovano v Operativno cono-Split), na tem položaju pa je ostal do marca 1996.
V začetku avgusta 1995 je bil povišan v čin generalpolkovnika. Tedanji hrvaški predsednik Franjo Tuđman ga je 12. marca 1996 imenoval za glavnega inšpektorja hrvaške vojske. V času vojne na Hrvaškem je sodeloval in poveljeval v številnih vojaških operacijah - Maestral, Maslenica, Skok I in Skok II, Južna poteza, ter Nevihta, v kateri je hrvaška vojska avgusta 1995 osvobodila Knin.
Po koncu vojne je javnost o njem vnovič slišala konec septembra 2000, ko je skupaj s še 11 generali hrvaške vojske podpisal pismo hrvaški javnosti, v katerem so opisali slabe razmere v hrvaški vojski. Predsednik Stipe Mesić je kot vrhovni poveljnik vojske ocenil, da so se najvišji vojaški častniki z vsebino pisma vmešali v politična vprašanja, zato je sprejel odločitev o upokojitvi vseh aktivnih generalov, ki so podpisali pismo. Gotovini je tako z 29. septembrom 2000 prenehala aktivna vojaška služba.
Tik preden je bilo javno objavljeno, da je zoper njega vložena obtožnica haaškega sodišča, se je za njim izgubila vsaka sled. Po hrvaških trditvah naj bi pobegnil iz države. Od tedaj naj bi ga videli v BiH, Južni Ameriki, Kanadi in celo Afriki. Maja pa so začele krožiti govorice, da naj bi bil v Italiji na zasebni jahti nekega zadrskega pomorščaka. Po drugi verziji hrvaških tajnih služb pa naj bi beg organiziral nek Italijan, ki se je pogosto mudil v Pakoštanih, bil pa naj bi tudi blizu sicilijanski mafiji. Poleg hrvaškega ima Gotovina tudi francosko državljanstvo.
Obtožnica haaškega sodišča, vložena junija 2001, Gotovino bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. V naknadno spremenjeni obtožnici, ki so jo objavili 8. marca 2004, je zapisano, da je Gotovina v obdobju vojaške operacije Nevihta (1995) sodeloval v "združenem zločinskem dejanju", katerega cilj je bila prisilna in trajna odstranitev srbskega prebivalstva z območij, na katerih je delovala hrvaška vojska v času operacije.
Prav tako obtožnica navaja, da so hrvaške sile tedaj zagrešile številne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vključno z ubojem najmanj 150 Srbov in izgonom od 150.000 do 200.000 Srbov. V obtožnici je poudarjeno, da je bil Gotovina kot poveljnik Operativne cone-Split, vrhovni operativni poveljnik tega dela operacije Nevihta, zato je 'de iure' kot tudi 'de facto' izvajal nadzor in poveljeval vsem hrvaškim silam v času operacije.
Izročitev Gotovine Haagu je bila predpogoj za vstop Hrvaške v EU in NATO. Zaradi nezadostnega sodelovanja Hrvaške s haaškim sodiščem, kar je v prvi vrsti zadevalo prizadevanja za izročitev Gotovine, je EU prvič v zgodovini za nedoločen čas preložila pristopna pogajanja s Hrvaško, ki bi se morala po prvotnih načrtih začeti 17. marca. Pristopna pogajanja z Zagrebom je EU proti pričakovanjem začela 4. oktobra, potem ko je glavna tožilka sodišča Carla Del Ponte nekoliko nepričakovano ocenila, da Zagreb polno sodeluje s Haagom v primeru pobeglega generala.
Kaj za Hrvaško pomeni polno sodelovanje s Haagom, EU ni nikdar zares definirala. Po splošnem prepričanju naj bi moral Zagreb predvsem dokazati, da je resnično naredil vse, da bo pred haaško sodišče stopil še general Gotovina. Hrvaška je zatrjevala, da generala ni na njenem ozemlju ter da je sprejela vse ukrepe, da bi zagotovila polno sodelovanje.
Številni Hrvati na Gotovino zaradi njegove vloge v vojni na Hrvaškem sicer gledajo kot na narodnega heroja.
