Upokojeni hrvaški general Ante Gotovina, ki so ga po štirih letih skrivanja aretirali v sredo zvečer na Kanarskih otokih, je prvič stopil pred sodnika haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Carmela Agiusa z Malte. Prvo zaslišanje se je začelo s sedmimi minutami zamude.
Na začetku je sodnik Agius Gotovino vprašal, ali razume, kaj pomeni službeni prevod. Nekdanji hrvaški general, ki je na sodišču govoril v hrvaškem jeziku, je sodniku pritrdil. Sodnik Agius je nato predstavil člane tribunala in tožilca ter na kratko opisal točke obtožnice.
Nato je sodnik Gotovino prosil, naj vstane in se predstavi. Gotovina se je predstavil s polnim imenom in povedal, kje in kdaj je bil rojen. Sodnik je Gotovino v nadaljevanju vprašal, kje je nazadnje bival. Gotovina je dejal, da v Španiji, vendar točnega naslova ni navedel, ker "ni imel stalnega bivališča".
Sodnik je Gotovini še pojasnil, da družina nekdanjega generala ve, da je Gotovina v Haagu. Haaški obtoženec je pritrdil in dodal, da se je s svojimi sorodniki že pogovarjal.
Nato je tajnica sodišča Gotovini, ki se je na sodišču obnašal zelo spoštljivo, predstavila pravice, ki mu pripadajo kot obtoženemu. Tajnica je še prebrala celotno obtožnico, ki jo je Gotovina poslušal z zanimanjem in namrščenim obrazom.
Po končanem branju je sodnik Gotovino prosil, naj odgovori na obtožbe. ''Spoštovani sodnik, nisem kriv,'' je dejal za vsako od sedmih točk obtožnic.
Na koncu je sodnik Gotovini pojasnil, da ima pravico vložiti prošnjo, da bi začetek sojenja dočakal na prostosti. Pred odhodom iz sodne dvorane je sodnik Gotovino vprašal, kako je preživel zadnje dni v priporu. ''Spoštovani sodnik, vse je v redu. Hvala lepa,'' je dejal. Nato so prisotni zapustili sodno dvorano.
Obtožnica:
Gotovina je poveljeval hrvaškim enotam v operaciji Nevihta, s katero je hrvaška vojska poleti 1995 ponovno osvojila samooklicano Republiko Srbsko krajino. Pri tem je bilo ubitih najmanj 150 Srbov, z domov je bilo pregnanih najmanj 15.000 ljudi, požgane in oropane so bile cele vasi. Kot piše v obtožnici, je Gotovina odgovoren za dejanja svojih podrejenih, ki naj bi jih celo sam spodbujal k nasilnim dejanjem.
Obtožnica proti Gotovini je sestavljena iz sedmih delov. Bremeni ga pregona, umora, deportacije, prisilnega preseljevanja, uničenja naselij, ropanja lastnine in drugih nehumanih del, do katerih naj bi prihajalo leta 1995 med operacijo Nevihta. Takrat je bil Gotovina najvišji operativni poveljnik vseh hrvaških sil v južnem sektorju Krajine.
Bosta usodo Gotovine zapečatila Kanadčana?
Obtožnica pa je zasnovana tudi na podlagi pričevanj in preiskav dveh kanadskih častnikov UNPROFOR-ja, Andrewa Leslija in Aleina Foranda. Glavni priči proti Gotovini bosta tako najverjetneje častnika, ki sta že takoj po operaciji Nevihta obtožila Hrvaško, da je bilo bombardiranje Knina pretirano.
Haaško tožilstvo navedb o pretiranem bombardiranju sicer ni vključilo v obtožnico. Kanadčana sta trdila, da je med operacijo Nevihta na Knin padlo okoli 3.000 granat, od tega pa jih je samo 250 zadelo vojne cilje. Obtožnica trdi, da je Gotovina odgovoren za smrt 150 civilistov, medtem ko Leslie ocenjuje, da je bilo žrtev okoli 500. Leslie v Haag uradno še ni bil povabljen, je pa dejal, da bo, če bo prejel sodni poziv, zagotovo pričal proti Gotovini.
Prevzel identiteto umrlega
Zgodba Gotovine, ki je bil na begu več kot štiri leta, pa se medtem vse bolj zapleta. Gotovina je imel namreč poleg potnega lista na ime Kristian Horvat, s katerim je obiskal več celin, še vsaj ene ponarejene dokumente. Prevzel je tudi ime preminulega hrvaškega državljana Stjepana Senčića, ki je umrl leta 1996, so potrdili na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve.
Senčić je bil zaposlen kot inštalater plina, zanimivo pa je, da nekateri člani njegove družine zasedajo razmeroma visoke položaje v policiji, vojski in na protiobveščevalni agenciji. Hrvaški časnik Jutranji list poroča, da je hči preminulega Senčića zaposlena v zagrebški policijski upravi, eden od zetov dela na protiobveščevalni agenciji, medtem ko je drugi poročnik v vojski. Tako se spet porajajo dvomi, ali so bile v izginotje Gotovine vpletene tudi državne ustanove.
