Zgodovinske volitve, gospodarska kriza in okrepljena opozicija: se Erdoganu trese stolček?

Ob 16. uri po srednjeevropskem času so se po vsej Turčiji zaprla volišča. Mediji o rezultatih glasovanja ne smejo poročati še eno uro po zaprtju volišč. Volitve predstavljajo največji izziv za predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v njegovi 15-letni vladavini. 

V najbolj napeti predsedniški bitki zadnjih let je 56,3 milijona volivcev odločalo o usodi Erdogana. Še nikoli v sodobni zgodovini Turčija ni bila tako razdeljena. In še nikoli doslej pred Erdoganom ni bilo tako težkega volilnega boja, piše BBC. 

Erdogan velja za najmočnejšega turškega voditelja vse od očeta moderne turške države Mustafa Kemala Atatürka. In če mu bo uspelo zmagati tudi na tokratnih volitvah bo postal še močnejši.

Iz Turčije poročajo o nepravilnostih na volitvah

Že pred volitvami so mnogi opozarjali na morebitno zastraševanje volivcev in na morebitno volilno goljufijo, predvsem v luči novega zakona, po katerem bodo veljavne tudi glasovnice brez uradnega pečata. 

Več deset tisoč Turkov se je tako odzvalo na pozive opozicije, naj nadzorujejo potek volitev. V državi so tudi opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). 

Turška opozicijska Republikanska ljudska stranka že opozarja na volilne nepravilnosti, ki se naj bi dogajale na jugovzhodu države. Med drugim naj bi prihajalo do goljufanja z glasovi, na ulicah pa naj bi volivce zastraševali oboroženi neznanci. Tiskovni predstavni stranke je ob tem dodal, da so "kolegi posredovali, kjer je prišlo do incidentov".

Očitke o nepravilnostih je stranka predala pristojni lokalni volilni komisiji kot tudi državni volilni komisiji YSK. Do nepravilnosti naj bi med drugim prišlo v okrožju Suruc. Tam naj bi bilo v glasovalni skrinjici več glasovnic, kot je doslej oddanih glasov. V okrožju Eyyubiye so podobno ponoči po navedbah stranke prinesli 100 glasovnic v podporo Ljudskemu zavezništvu.

V Surucu so bile v času predvolilne kampanje ta mesec ubite štiri osebe. Gre za območje z veliko kurdsko skupnostjo, kjer naj bi se predvsem dobro odrezala prokurdska Ljudska demokratska stranka stranka.

Uvedba predsedniškega sistema bo ogrozila demokracijo v državi

Aprila lani so Turki na referendumu s tesno večino izglasovali spremembo ustave, po kateri bo parlamentarni sistem v državi zamenjal predsedniški sistem. Z volitvami, ki so istočasno parlamentarne in predsedniške, bodo ustavne spremembe dokončno uveljavljene. Z njimi pa tudi predsedniški sistem, ki bo ogrozil demokracijo v državi. Turška opozicija medtem že svari pred diktaturo.

Predsednik države bo odslej tudi predsednik vlade. Imenoval in odstavljal bo podpredsednike, ministre in visoke državne uradnike. Pri tem parlament ne bo imel vloge. Predsednik bo lahko izdajal dekrete na področju izvršnih oblasti, ki bodo stopili v veljavo z objavo v uradnem listu. Za njihovo uveljavitev ne bo potrebna potrditev v parlamentu. Predsednika ne bo mogoče obtožiti izdaje niti za noben drug zločin. Potrebna bo dvotretjinska podpora parlamenta, da se bo kak tak primer sploh prenesel na pravosodje.

Z uveljavitvijo predsedniškega sistema se bo začelo tudi štetje predsedniških mandatov. Torej, če bo Erdogan zmagal, bo to njegov prvi mandat, tako da bi lahko vladal vse do leta 2033.

Oživitev turške opozicije pod Incejem

Turško opozicijo, ki je bila zaradi številnih preteklih porazov demoralizirana, je ponovno oživil vzpon Muharrema Inceja, levosredinskega kandidata, ki bi lahko ogrozil dolgoletne Erdoganove načrte.

Odkar je konservativna islamska stranka Pravičnost in razvoj (AKP) leta 2002 prišla na oblast, Erdogan še ni izgubil volitev. A javnomnenjske raziskave kažejo, da bi lahko bilo tokrat drugače. Strokovnjaki napovedujejo, da bi lahko izgubil absolutno večino v parlamentu. In če se je še pred nekaj tedni zdelo, da je njegova zmaga zagotovljena že v prvem krogu, tudi to ni več gotovo.

Tako Erdogan kot njegov največji tekmec Ince sta v soboto pred volitvami organizirala množična zborovanja, na katerih sta drug drugega označevala za "neprimerna za vladanje Turčiji".

Ince obljublja, da bo odpravil vse tiste spremembe, ki naj bi Turčijo pripeljale na pot avtoritarne vladavine predsednika Erdogana. "Če Erdogan zmaga bodo prisluškovali vašim telefonom ... strah bo še naprej vladal," je dejal več kot milijon privržencem na zborovanju ter jim naslikal temačno podobo Turčije.

Na drugi strani Erdogan obtožuje Inceja, sicer nekdanjega učitelja, da nima izkušenj za vodenje države, v kampanji pa poudarja dosežke svoje 15-letne vladavine.

Ince je že oddal svoj glas in ob tem dejal: "Naj bo to najboljši rezultat za državo". Glasovala je tudi bivša notranja ministrica in podpredsednica parlamenta Meral Aksener in ob tem  izrazila željo, da bodo volitve "odražale svobodno voljo volivcev".

Na drugi strani je odhajajoči turški premier Binali Yildrim  izrazil zadovoljstvo, da se Turčija z novim političnim sistemom premika "naprej k novim ciljem, novim obzorjem ter stabilnosti in varnosti".

Erdogan nastopa na volitvah kot kandidat koalicije Ljudsko zavezništvo njegove stranke Pravičnost in razvoj, ki je moči združila s skrajno desno Stranko nacionalističnega gibanja (MHP) in drugim ultranacionalističnim gibanjem Stranka velike enotnosti (BBP).

Na drugi strani glavno opozicijsko zavezništvo sestavljajo sekularna Republikanska ljudska stranka, desnosredinska stranka Iyi (Dobra), islamistična stranka Saadet ter konservativna Demokratska stranka (DP). Imajo tri kandidate, najmočnejši je že prej omenjeni Ince, poleg njega kandidirata tudi bivša notranja ministrica Meral Aksener in Temel Karamollaoglu.

Eden izmed opozicijskih kandidatov pa svojo predsedniško kampanjo vodi kar iz zapora. Selahattin Demirtas, kandidat prokurdske Demokratične ljudske stranke (HDP) od novembra 2016 v zaporu čaka na sojenje zaradi obtožb terorizma.

Predvolilna kampanja se je vrtela predvsem okoli gospodarskih težav v državi. Vrednost turške lire pada, inflacija se dviga in trenutno znaša 11 odstotkov. Kriza v državi se poglablja, vse bolj jo prebivalci občutijo v vsakdanjem življenju.

Druga pomembna tema kampanje je bil terorizem, saj se Turčija sooča z napadi kurdskih militantov in džihadistov skrajne skupine Islamska država. A kljub vsemu temu bodo Turki po napovedih glasovali po ustaljenih ločnicah: med Kurdi in nacionalisti ter med vero in sekularizmom.

Bo usoda Turčije zapečatena?

V Turčijo so uprte oči svetovne javnosti. Evropska unija pozorno spremlja glasovanje, saj Erdogan vztraja, da želi Turčija kljub odsotnosti napredka v pogovorih med stranema postati njena članica. Prav tako bodo pozorne ZDA, ki od nastopa mandata predsednika Donalda Trumpa z zaveznico v zvezi Nato niso uspele izboljšati odnosov.

Čaščen s strani svojih podpornikov in osovražen s strani nasprotnikov, sodobni turški samodržec predstavlja kontroverzno figuro doma in po svetu. Nekateri nedeljske volitve označujejo kot njegov sodni dan, a kako se bo glasovanje izteklo ne more napovedati nihče.

Nekaj pa je gotovo – turško politično prizorišče bo po volitvah spremenjeno, še posebej v primeru poraza Erdogana tako na parlamentarnih kot predsedniških volitvah. V primeru, da bi dosedanji predsednik izgubil večino v parlamentu, a se uspel obdržati na predsedniškem položaju, pa bo to vodilo v politično nestabilnost prihodnjih nekaj let.