Tujina

Gorjanc: Iračani čakajo na boj mož na moža

Ljubljana, 08. 03. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Z vojaškim analitikom Milanom Gorjancem smo se pogovarjali o možnih scenarijih napada na Irak.

Varnostni svet je glede Iraka razklan, na terenu pa je za vojno očitno že vse pripravljeno. Ali po vašem mnenju sploh še obstaja možnost, da napada ne bo, glede na to, da imajo Američani in Britanci razporejenih že okoli 300 tisoč vojakov?

Možnosti so vedno, vendar, je zelo malo verjetno, da bi Američani odstopili od tega. Glede na število vojaških enot na območju, glede na politično in diplomatsko ofenzivo, si po mojem mnenju Bush – temeljni razlogi za vojno gospodarski - ne more privoščiti, da preneha.

Milan Gorjanc meni, da bo do napada prišlo še ta mesec
Milan Gorjanc meni, da bo do napada prišlo še ta mesec FOTO: 24ur.com

Trenutno je kot zadnji datum, ultimat, določen 17. marec. Lahko po tem datumu že pričakujemo uporabo sile?

Govori se, da bi bil ta datum, torej naslednji ponedeljek, dan D. Dejstvo pa je, da morajo začeti z ofenzivo do konca tega meseca, saj se potem začne vroče vreme, ki ga ameriški vojaki in elektronika ne prenesejo, saj bodo nočne temperature ponekod pod ničlo, čez dan pa prek 50 stopinj Celzija.

Vojaški stroj že teče, kako pa naj bi napad sploh potekal? Govori se o intenzivnem bombardiranju in naknadni hitri zasedbi ozemlja?

Napad bo potekal po klasičnem vzorcu, vendar bo bistveno krajše kot v prvi vojni leta 1991. Američani trdijo, da bodo v tej fazi zlomili voljo iraškega ljudstva in odpor iraške vojske ter ubili Sadama v treh do štirih dneh. Pri tem naj bi uporabili 3000 manevrirnih raket, če pa vzamemo v ozir, da imajo na voljo tudi prek 500 letal, lahko to pomeni tudi med 15 do 18 tisoč ton bomb dnevno.

Kaj to pomeni v primerjavi z napadom na ZRJ?

Vsekakor gre za nekaj desetkrat močnejše bombardiranje.

Kaj pa bi po drugi strani lahko rekli o pripravljenosti iraške vojske? Koliko časa se lahko upirajo, naš vojni poročevalec Valentin Areh je pred dnevi poročal, da nameravajo Iračani precej svojih vojaških kapacitet premestiti v civilne objekte, da se nameravajo boriti v civilnih oblačilnih?

To je seveda možno, vendar mislim, da tega ne bodo storili, po ameriških virih ima Irak na voljo kakih 385 tisoč oboroženih ljudi, imajo na voljo 8 mehaniziranih oklepnih divizij, kar predstavlja veliko moč, in prek 2600 tankov. Zanimivo je, da se Iračani še ne utrjujejo, da še niso na položajih, četudi so obkoljeni z vseh strani, kot so storili v prvi vojni, ko so šli globoko pod zemljo in beton. Zdaj tega ne delajo, verjetno želijo v odprtem konfliktu, v bližnjem boju z ameriškimi vojaki – s čimer bi izničili zračno premoč nasprotnika, prizadejati čim večje izgube napadalcem.

Kaj za njihovo obrambo pomeni uničevanje raket Al Samud-2?

Tako rekoč nič, saj to niso rakete, ki bi bila uspešne. Povzročijo lahko veliko škode z jedrsko ali kemično bojno glavo, obenem pa to orožje ni kaj prida natančno, kot bi lahko pričakovali od tovrstnega orožja.

Združeni narodi v primeru vojne pričakujejo veliko humanitarno katastrofo. Izračunali so, da bo potrebovalo pomoč 10 milijonov Iračanov, kar je polovica celotnega iraškega prebivalstva? Koliko pa bo po vašem mnenju žrtev v tej vojni?

Vse je odvisno od tega, kako precizni bodo Američani in kako hitro bodo opravili. V prvih udarih ne bo veliko civilnih žrtev, vendar če se bodo Iračani, iraško vodstvo in vojska zatekli v civilne objekte, kar je skorajda logično, potem zna biti med civilisti veliko žrtev. Težko pa je predvidevati natančno število, poglejte, v Afganistanu, kjer so bombardirali samo gore, pa je bilo nekaj tisoč ljudi ubitih.

Kaj pa žrtve med napadalci?

Ko bo prišlo do odprtega boja, mož na moža, tank na tank, bo veliko žrtev. Dokler pa bodo delovali samo z daljave, žrtev med Američani in Britanci ne bo, lahko samo kot posledica različnih nesreč.

Al Kaida je v primeru napada na Irak napovedala povračilne ukrepe. Kako resna je teroristična grožnja?

Lahko, da je precej resna. Zanimivo pa je, da se Al Kaida do sedaj ni znova oglasila. Ni se oglasila med napadom na Afganistan, če pa bi izvedla napad sedaj, bi potrdila ameriško tezo, da je iraški režim povezan s teroristično mrežo. Nihče pameten ne bi tega priznal, lahko pa pride do raznoraznih provokacij. V zadnjih vojnah je bilo veliko tovrstnih dejanj, ko ena strani sebi povzroči škodo, potem pa okrivi nasprotnike.

Za konec še hipotetično vprašanje: če bi Slovenija dovolila prehod ameriške vojske in orožja čez naše ozemlje in s tem podprli ameriški napad, al bi bili v nevarnostmi terorističnega napada tudi pri nas?

Če sem čisto resen, mislim, da ne bi bili. Se pa lahko komu »utrga«, pa nastavi kakšno bombico, da bi odmevalo. Vendar bo prej prišlo do napada na države, ki so bolj znane, kjer bi napad bistveno bolj odmeval.