'Glavni razlog, da v domovih za ostarele ne pride do sprememb, je denar'

Vsak dan se na nas obračajo ljudje, ki ne vidijo več izhoda, razlaga Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Sorodniki nimajo ustreznega medicinskega znanja, da bi bolniku lahko pomagali, dodaja.  

"Ta dihalna pot se lahko zapre in diplomirana medicinska sestra je edina, ki je celostno usposobljena, glede na poklicne kompetence, da to pot sčisti in to nadzoruje. Če je potrebno, spira tudi ponoči," je povedal Sahernik.

Povprečen dom starejših občanov ima 160 stanovalcev, glede na normative pa ima zaposlene tri diplomirane medicinske sestre, ki delajo od ponedeljka do petka, to pa je občutno premalo, razlaga Sahernik. "Če so na voljo vse tri, pomeni, da sta dve v dopoldanskem času in ena v popoldanskem. Dom deluje 365 dni na leto in 24-urne obravnave tako ne more zagotoviti. Potem je tu še vprašanje nočnega dela, dela za vikend in praznike," pojasnjuje Sahernik.  

"Glavni razlog, da se nič ne spremeni, je vedno denar. V Sloveniji te storitve, v 70 odstotkih primerov, plačajo uporabniki in njihovi svojci. Državi taka situacija zelo ustreza, ker je to poceni," je povedal Jaka Bizjak iz Doma starejših občanov Fužine. 

"Ta zgodba ima že dolgo brado in srž tiči tudi v tem, da so bili normativi narejeni 30 let nazaj, ko taki ljudje praviloma niso preživeli. Sedaj pa ne vemo, kaj s temi ljudmi. Potrebno bi bilo razmišljati, o kakšni posebni instituciji za njih, ker lažje zagotoviš usposobljen kader, če naenkrat skrbiš za 15 takih ljudi, kot če samo za enega," dodaja Bizjak. 

"Že leta se obračamo na ministrstvo za zdravje s prošnjami po spremembah kadrovskih normativov, a vedno dobimo odgovor, da nas razumejo in da bodo zadeve uredili. A te spremembe so nujne. Da zaposleni ne bodo pregorevali in zapuščali poklica ter da bodo tudi stanovalci dobili nego in obravnavo, ki si jo zaslužijo," dodaja Sahernik. 

Tudi sami smo danes iskali odgovore na ministrstvu za zdravje, ki pa nam jih do zaključka redakcije niso uspeli zagotoviti.