"Britanska vlada je ugotovila, da je Sadam Husein pred kratkim iskal precejšnje količine urana v Afriki. Naši obveščevalni viri so nam sporočili, da je skušal kupiti visoko kakovostne aluminijaste cevi za proizvodnjo jedrskega orožja," je v govoru pred vojno v Iraku napad opravičeval predsednik ZDA George Bush.
Pod ognjem zaradi predsednikovih besedje bila nekaj časa tudi ameriška obveščevalna agencija CIA, vendar v ZDA odgovornost za izmišljene dokaze o iraškem jedrskem orožju, vsaj demokrati, pripisujejo predsedniku Bushu, ki jih je predstavil. Odgovornost za Bushevo izjavo o iraških poizkusih jedrskih nakupov v Nigeriji je sprva prevzel šef Cie Tanet, ki da je podatke vzel od Britanskih obveščevalcev in jih vključil v Bushev govor.
Vendar so demokrati prepričani, da je za svoje besede odgovoren predsednik Bush. "Konec koncev mora predsednik, kadar govori, prevzeti odgovornost za to, kar reče. Odgovornost je njegova, ne od Cie, ne od kogarkoli, pač pa predsednikova," je prepričan demokratski senator John Edwards.
Sadam je dokazal, da ima kemično orožje, ko ga je uporabil pri zatiranju kurdske vstaje konec osemdesetih, kopja pa se lomijo pri domnevnem razvoju jedrskega orožja. Ameriški zunanji minister Powell je Varnostnemu svetu Združenih narodov predstavil ameriško-britanske dokaze, da Irak tako orožje razvija. Precej držav je Powellovim dokazom verjelo, tudi Slovenija, ki je pristopila k Vilniuški deklaraciji in posredno podprla vojno.
"Zakaj se ukvarjamo z lanskim snegom. Nam je Vilnjuška skupina pomagala priti v Nato. Podpis pod to deklaracijo nam je bistveno pomagal pri ratifikaciji protokolov. Dajmo se nehati pogovarjati o tem, ker gre za preteklost," meni minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel. Kar je za neuničljivega Rupla lanski sneg, je za Blaira in Busha peklenska vročina, saj se morata zaradi enakih besed o orožju za množično uničevanje zagovarjati.
Američanom že ob Powellovem nastopu niso verjele ne članice Varnostnega sveta, ne predsednik Mednarodne komisije za jedrsko energijo El Baradei in ne šef inšpektorjev v Iraku Hans Blix.
Da je bila vojna v Iraku nesmiselna, še danes meni tudi demokratski senator Edward Kennedy, ki je imel v torek predavanje na Inštitutu za mednarodne študije Johns Hopkins. ''Tedaj (11.septembra 2001) sem bil in sem še vedno sem prepričan, da grožnja Sadama Huseina ni dovolj resna ali neodložljiva, da bi upravičila vojno, in da smo šli v vojno zaradi lažnih razlogov," je povedal Kennedy.
Sovražni ogenj je v Iraku do sedaj terjal skoraj 150 življenj ameriških vojakov, zato ameriške vojne najbrž ne bodo mogle biti več dolgo strelovod za slabeče ameriško gospodarstvo. Bushu je priljubljenost padla z rekordnih 80 odstotkov, kolikor jih je imel po napadih na newyorška dvojčka, na 58 odstotkov pred vojno v Iraku, danes pa jih lahko izmeri nekaj čez 60. Čeprav še vedno uživa podporo večine Američanov, pa nekateri niso prepričani v zaupanje ameriške javnosti v predsednika. "Sodeč po anketah predsedniku ne kaže ne vem kako dobro. V bistvu ima še manj podpore kot njegov oče v primerljivem obdobju," meni analitik Thomas Mann.
Ima pa Geoge Walker Bush vsaj dve prednosti, ki ju njegov oče ni imel: dokončal je ameriški posel v Iraku, kar je Bushu starejšemu spodletelo in ga morda stalo drugega predsedniškega mandata, demokrati pa kljub glasnim napadom nanj še vedno nimajo enotnega protikandidata.
