Geologi: v tleh se bo odpiralo vse več lukenj, ki bodo goltale ljudi in premoženje

Hiša, v kateri je sredi mirne soseske v Tampi na Floridi še pred dobrim tednom mirno živela družina, počasi izginja, preiskovalci pa se bodo, ko bo odstranjena, lotili raziskovanja luknje, ki je nastala pod spalnico 37-letnega Jeffa Busha in ga pogoltnila.

Njegov brat Jeremy je slišal njegove krike in pohitel v sobo. "Ničesar več ni bilo. Ne postelje, ne televizorja, ne predalnika, niti mojega brata," je povedal za lokalno televizijo.

Začel je kopati, da bi rešil brata, a je bilo prepozno. Jeremyju so morali na varno pomagati reševalci. Drugi štirje prebivalci hiše so ostali nepoškodovani.

Reševalci so nad iskanjem Jeffovega trupla obupali, če se družina tako odloči, pa je sodišče pripravljeno izdati mrliški list.

Tragedija je šokirala skupnost, še posebej sosede, ki se zdaj sprašujejo, ali je mogoče, da kar naenkrat izginejo tla tudi pod njihovimi nogami. Geologi še preučujejo, ali bo treba podreti tudi sosednji hiši, za kateri sumijo, da ju ogroža luknja.

Strah pa je prisoten tudi drugod po svetu, saj so se podobne luknje že pojavile tudi drugod. Kot razlagajo strokovnjaki, te naravne luknje nastanejo, ko kisla deževnica pronica skozi površinsko plast ter doseže topne temelje iz peščenjaka, krede, soli ali še najbolj običajno – karbonatne kamnine, kot je na primer apnenec.

V procesu, ki lahko traja stoletja, voda počasi raztaplja delčke kamnine, širi njene naravne razpoke in ustvarja votline.
Ko se proces nadaljuje, se v razpoke in odprtine spirata zemlja in pesek. Odvisno od tega, kako debela in močna je zgornja plast zemlje – pesek na primer ne bo vzdržal dolgo, za razliko od gline, in kako blizu površja so praznine, tako dolgo lahko zemljišče vzdrži lastno težo in morebitne stavbe. A ko razpoke rastejo, se površina lepega dne vda in udre.

"Ko se votline sesujejo, ustvarijo lijak, skozi katerega steče vse, kar je na površju," je za britanski Guardian razložil Anthony Cooper iz britanskega geološkega združenja, ki med drugim v Veliki Britaniji pripravlja tudi zemljevid področij, ki so bolj dovzetna za nastanek naravnih vdorov ter na tej podlagi svetuje gradbincem.

V jeziku geologov torej požiralniki nastanejo, ko ustvarjena praznina migrira proti površini, v jeziku navadnih državljanov pa, ko poškodovane spodnje kamnine niso več sposobne podpirati zgornjih plasti.

Glede na to, da okoli 10 odstotkov svetovnega površja opisujejo kot kraško področje, za katerega so vdiranja tal več kot značilna, takšne luknje niso nič nenavadnega.
Med drugim v sklop kraškega področja spada vsa Florida, zdaj z grozo ugotavlja družina Jeffa Busha, ki sploh ni vedela, da jim pod nogami grozi takšna nevarnost.

Do leta 2007 je na tem področju celo veljal zakon, da mora biti ob sklenitvi zavarovanja objekt zavarovan tudi za primer vdora zemljišča. V ZDA so sicer vdori tal najbolj pogosti v zveznih državah Teksas, Alabama, Missouri, Kentucky, Tennessee in Pennsylvania.

Do vdorov prihaja tudi v Evropi. Med tistimi, ki so ob takšnem pojavu odnesli celo kožo, je Britanec Ben Luck. Leta 2010 je luknja nastala pod verando njegove hiše v Essexu. "Zgodilo se je v sekundi. Ni bilo nobenega škripanja tal, tresenja, prahu ali kaj podobnega. Naenkrat je vse izginilo v luknji." Geologi so mu pozneje razložili, da je do vdora prišlo zaradi poškodovane kamnine v globini okoli 25 metrov.

Na področjih, kjer je debela plast apnenca, padavine pa močne, so podzemne jame in reke povzročile vdore, ob katerih so nekaj metrov velike luknje videti, kot da so nastale z enim zamahom z motiko. Qattara v Egiptu na površju meri kar 80-krat 121 kilometrov. Šjaodžaj tjankeng na Kitajskem je globoka 662 metrov, Dašivej tjankeng, prav tako na Kitajskem, 613 metrov, Hrvaška ima luknjo, globoko 30 metrov, Papua Nova Gvineja 510 metrov, 100 metrov bolj plitka pa je najgloblja mehiška luknja.

In kaj je ponavadi tisto, kar na koncu sproži vdor? Cooper pravi, da je najpogostejši vzrok spreminjanje nivoja podtalnice ali nenadno povečanje površinske vode. V dolgih sušnih obdobjih postanejo votline, ki so bile prej podprte z vodo, šibkejše. Črpanje vode za namakanje ali ribogojnice ima lahko podoben učinek.

Podobno pa lahko tudi velika količina padavin preveč obteži površje in povzroči vdore. Znan je primer moškega, ki je na vrtu na hitro izpraznil velik bazen, vrt pa je nato izginil v veliki luknji.

Kako se torej zaščititi pred tem, da premoženje ali celo življenje ne konča v luknji? Cooper je prepričan, da je v večini držav na voljo dovolj podatkov – od tipa kamnin, do naklonskih kotov površin, ki omogočajo vsem, ki nameravajo graditi, dovolj informacij, da ugotovijo, kako varen je teren, na katerem nameravajo živeti.

Anthony Randazzo, nekdanji profesor na floridski univerzi, ki je večino kariere preiskoval vdore tal, danes pa vodi uspešno podjetje, ki se ukvarja z vbrizgavanjem mase za zapolnitev razpok v tleh in utrjevanjem stavb, pa pravi, da je prve znake, da gre za potencialno nevarno območje, mogoče videti že, če dobro pogledamo naokrog. "Izdajalska so povešena drevesa, stavbe, na katerih se okna in vrata čedalje slabše zapirajo, pa ni problem v njihovih mehanizmih, in zbiranje deževnice na malo verjetnih mestih," pravi. Sanacija tudi manjših lukenj pa je po njegovem mnenju zelo zapletena. "Da zapolnite 20 metrov globoko in 30 metrov široko luknjo, potrebujete presneto veliko betona," pravi.

Čeprav je naravnih vdorov zemlje po svetu veliko, so smrtni primeri precej redki, še pravi Cooper, ki pa svari, da bo takšnih lukenj čedalje več. Klimatske spremembe so prinesle daljša sušna obdobja, ki jim sledijo hudi nalivi, to pa ustvarja odlične okoliščine za vdore.