Bosansko-hrvaškega generala je leta 2000 haaško sodišče obsodilo na 45 let zaporne kazni zaradi etničnega čiščenja v letih 1992 – 1994 med vojno v BiH. General Blaškić je bil v tem času poveljnik operatvinega območja Osrednja Bosna. Med drugim naj bi bil kriv zaradi pokola Muslimanov v vasi Ahmići leta 1994.
Na takratno obsodbo se je Blaškić pritožil, sodišče pa ga je v pritožbenem postopku oprostilo nekaterih obtožb zaradi genocida in etničnega čiščenja.
V sodbi je prizivno sodišče razsodilo, da so v Srednji Bosni obstajali legitimni vojni cilji in da je v primeru pokola v Ahmićih general Blaškić imel pravico izdati ukaz za napad.
Na prvostopenjskem sodišču so namreč razsodili, da je vas bila izključno civilni cilj. Prizivno sodišče je svojo odločitev podprlo tudi s trditvijo, da je prvostopenjsko sodišče do svojih zaključkov prišlo z uporabo napačnih pravnih standardov.
General Blaškić bo ostal v priporu v Haagu, dokler ne bodo uredili njegove premestitve v državo, v kateri naj bi kazen odsedel do konca. Sicer pa je Blaškić v priporu že osem let in štiri mesece, tako da so njegovi odvetniki takoj po prebrani sodbi začeli sestavljati zahtevo za pogojno izpustitev.
Sklep o začasni izpustitvi Stanišića in Simatovića začasno zamrznjen
Sodnik haaškega Mednarodnega sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Patric Robinson je zamrznil sredin sklep sodnega senata o začasni izpustitvi na prostost nekdanjega načelnika srbske tajne policije in njegovega namestnika, Jovice Stanišića (54) in Franka Simatovića (54). Tiskovni predstavnik sodišča Jim Landale je pojasnil, da je Robinson sklep sprejel na zahtevo tožilstva, ki se je takoj pritožilo na sklep o izpustitvi omenjenih do začetka sojenja.
Sodni senat sporoča, da je sklep o začasni izpustitvi sprejel na podlagi sodelovanja obeh obtožencev, njune prostovoljne predaje in sodelovanja med dosedanjim postopkom, jamstva državne skupnosti SČG in Srbije, pa tudi na podlagi tega, da po izpustitvi na prostost ne bosta predstavljala grožnje za žrtve in priče, ter da se bosta odzvala pozivu na sojenje. Kar zadeva Stanišića naj bi sodni senat upošteval tudi njegovo zdravstveno stanje.
Tiskovna predstavnica glavne tožilke Carle Del Ponte je napovedala, da se bo tožilstvo nemudoma pritožilo na sklep sodnega senata, ker meni, da sta bila oba obtoženca v samem vrhu "skupnega zločinskega podjetja" med vojnami na Hrvaškem in v BiH, na čelu katerega je bil nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević. Obtožnica bremeni nekdanja visoka predstavnika srbske tajne policije izgona nesrbskega prebivalstva iz delov Hrvaške in BiH.
Stanišića in Simatovića je srbska policija aretirala dan po atentatu na premiera Zorana Djindjića 12. marca lani v času izrednih razmer, glavna haaška tožilka Carla Del Ponte pa je obtožnici proti njima vložila slaba dva meseca pozneje. Srbske oblasti so Simatovića in Stanišića izročile haaškemu sodišču, in sicer prvega v maju, drugega pa mesec dni pozneje. Za oba velja, da sta se prostovoljno predala.