FOTO: Poročal je o tragedijah drugih, zdaj je na ulici objemal mrtvega sina

Napeto je tudi v drugem največjem izraelskem mestu Tel Avivu, kjer se je prvič po letu 1991 oglasil alarm in opozarjal na nevarnost zračnega napada.

"Na smrt nas je strah. Se sicer ni zgodilo še nič, a kdo ve," je medijem povedal Tal Sagi, ki ima v mestecu Gedera blizu Tel Aviva modno trgovino.

Čeprav so prestrašeni in razburjeni, pa prebivalci bliže meji z Gazo za razliko od ljudi v Tel Avivu, ki so se danes večinoma odločili ostati v stanovanjih, skušajo živeti čim bolj normalno, čeprav vlada napol vojno stanje. Zvoki siren so del njihovega vsakdana.

"Veste, kako grozljiv je občutek, ko zatuli sirena in veš, da imaš le še od 15 do 60 sekund časa, da najdeš zaklonišče?" sprašuje izraelski veleposlanik v Nemčiji Yakov Hadas-Handelsman in dodaja, da to natančno ve okoli milijon Izraelcev, ki živijo ob meji z Gazo. Tam ima skoraj vsak sorodnika ali prijatelja, ki je v obračunih med obema stranema izgubil življenje ali kakšen ud.

Nasilje se je vnovič začelo, potem ko je bil v sredo ubit eden najvišjih predstavnikov gibanja Hamas Ahmed Džabari.

Od srede je Izrael z letalstvom in topništvom ter iz morja napadel najmanj 200 ciljev v Gazi, v katerih je bilo ubitih 15 ljudi, ranjenih pa več kot 180, večinoma civilistov.

Na drugi strani so palestinski borci izstrelili več kot 250 raket na Izrael, pri čemer je ena v padla tudi na mesto Rišon Lecion le 15 kilometrov jugovzhodno od Tel Aviva. V raketiranju so na jugu Izraela umrli trije ljudje, 16 je bilo ranjenih. Kakih 80 raket je Izrael prestregel.

Med nasilja v Gazi je sicer tudi 11-mesečni Omar, sin BBC-jevega reporterja Jihada al Masharawija.

V napadu izraelskih letal je utrpel hude opekline, v bolnišnici pa so se zdravniki nato zaman borili za njegovo življenje. V napadu je bil ranjen tudi Masharawijev starejši sin, svet pa so obkrožile ganljive fotografije, na katerih Masharawi pestuje mrtvega sina.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da je vojska pripravljena občutno razširiti operacije v Gazi. V eskalaciji konflikta na drugi strani ne popušča niti gibanje Hamas, ki nadzoruje Gazo, saj je v četrtek sporočilo, da za zdaj zavrača vsakršna pogajanja o prekinitvi ognja z judovsko državo.

Kot je poudaril Netanjahu, je dal Izrael jasno vedeti, da ne bo trpel nadaljnjih raketnih napadov na civiliste. Pri tem je izrazil upanje, da je Hamas dojel to sporočilo. Če ga ni, bo Izrael po njegovih besedah sprejel vse možne ukrepe za zaščito svojih ljudi.

Po navedbah izraelskih virov je judovska država pripravljena ofenzivo razširiti s kopensko invazijo na Gazo, po nekaterih virih pa naj bi že začela tudi vpoklic rezervistov.

Hamas je na drugi strani v četrtek zavrnil vsakršne pogovore o prekinitvi ognja z Izraelom. Kot je dejal tiskovni predstavnik gibanja Sami Abu Zuhri, "se ne bomo pustili ujeti v nove zanke okupacije". Vodja Hamasa v izgnanstvu Haled Mašal je medtem ocenil, da Izrael v Gazi ne bo nikoli zmagal, saj se bodo Palestinci in Palestinke še naprej upirali.

Varnostni svet ZN na izredni seji o razmerah v Gazi

Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu, regiji, kjer že od marca lani divja tudi nasilje v Siriji, je sprožilo nemalo zaskrbljenosti v mednarodni skupnosti. Že v sredo se je na izredni seji sestal Varnostni svet ZN. Zasedanje so zahtevale arabske države.

VS ZN ni sprejel kakšne odločitve in ni izrecno obsodil nobene strani. Kot je dejal predsedujoči, indijski veleposlanik pri ZN Singh Puri, so bile članice enotnega mnenja, da se mora nasilje končati. Arabske države so zahtevale, da Varnostni svet "obsodi barbarski napad", veleposlanica ZDA pri ZN Susan Rice pa je na seji odločno branila pravico Izraela do samoobrambe.

"Ni opravičila za nasilje Hamasa in drugih terorističnih organizacij nad Izraelci," je dejala in opozorila, kar so nato v četrtek ponovili tudi v Beli hiši, da Hamas z napadi škoduje predvsem Palestincem samim ter jih na noben način ne približuje želeni neodvisnosti.

Na zasedanju sta nastopila tudi predstavnika Palestincev in Izraela. Prvi, Rijad Mansur, je dejal, da so izraelski napadi povezani s palestinsko prošnjo za status države nečlanice v ZN, ki naj bi jo Generalna skupščina ZN obravnavala 29. novembra. Izraelski veleposlanik Ron Prosor pa je dejal, da je njihov cilj jasen, namreč odstraniti strateško grožnjo izraelskim državljanom.

Spričo dogajanja je Netanjahu prejel klice številnih voditeljev, med drugim sta ga poklicala ameriški predsednik Barack Obama, ki ga je pozval, naj prepreči civilne žrtve, ter ruski predsednik Vladimir Putin, ki je obe strani pozval k zadržanosti. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa je v telefonskem pogovoru z Netanjahujem nasilje v Gazi ostro kritiziral.

Obama se je po telefonu pogovarjal tudi z egiptovskim predsednikom Mohamedom Mursijem, s katerim sta se po navedbah Bele hiše strinjala, da se morajo razmere čim prej umiriti. Mursi, ki je že po junijskem prevzemu položaja napovedal tršo politiko Kaira do Izraela, je v četrtek ocenil, da bi lahko izraelska agresija na Gazo destabilizirala celotno regijo.

Egipt je zaradi uboja Džabarija v sredo odpoklical svojega veleposlanika iz Izraela, zaradi ravnanja judovske države pa je v četrtek tudi zahteval novo zasedanje VS ZN. V petek bo Gazo obiskal egiptovski premier Hešam Kandil.

V soboto se bo v Kairu na izrednem zasedanju, ki se ga bo udeležil tudi palestinski predsednik Mahmud Abas, sešla Arabska liga. Abas je zaradi dogajanja v Gazi tudi skrajšal turnejo po Evropi, med katero je lobiral za podporo dvigu statusa Palestine v državo nečlanico ZN konec meseca.

Na dogajanje se je odzval tudi Iran, za Izrael sovražnika številka ena, ki je operacijo na Gazo označili za "organizirani terorizem". Režim v Siriji je ravnanje Izraela označil za zverinski zločin, gibanje Hezbolah, ki sodeluje v libanonski vladi, pa je Izraelu očitalo, da v Gazi vodi uničevalno vojno.