Zavija v obroču Gadafijevih sil

Uporniki, ki imajo nadzor nad vzhodnim delom Libije, pravijo, da se postopoma pomikajo vse bolj proti zahodu države, medtem pa tudi vladne sile slavijo svoje nove zmage.

V včerajšnjih spopadih v mestu Zavija, ki je 50 kilometrov zahodno od Tripolija, je umrlo najmanj 18 ljudi, 150 naj bi bilo ranjenih. Boji se nadaljujejo tudi danes. Davi naj bi vladne sile ob silovitem topniškem obstreljevanju uspele priti v to mesto z 200.000 prebivalci, uporniki pa naj bi se utrdili v notranjosti mesta. Očividci pričajo o napadu na mesto s kopenskimi silami, topovi in tanki, ki v mestu streljajo na hiše. Spletna stran opozicije Al Manara piše, da je v mesto prodrlo 40 tankov in da se siloviti spopadi nadaljujejo. Po navedbah ene od prič v mestu izvajajo "pokol". Zdravniški viri so sporočili, da je umrlo najmanj sedem ljudi, več deset pa je bilo ranjenih.

Kaj se dogaja v strateškem naftnem pristanišču Ras Lanuf, ki je kakih sto kilometrov oddaljeno od Sirte, ni prav jasno. Po včerajšnjih spopadih sta namreč obe strani, podobno kot v Zaviji, razglasili zmago. V spopadih naj bi sicer umrlo najmanj 10 ljudi, več kot 20 pa naj bi bilo ranjenih.Uporniki so danes sporočili, da so sestrelili letalo sil, zvestih Gadafiju. Pri tem sta umrla dva pilota. Lovci so sicer danes večkrat preletavali mesto, najmanj enkrat pa tudi odvrgli bomo.

Po poročanju Anse naj bi Gadafiju zveste sile danes napadle tudi mesto Misurata vzhodno od Tripolija. V samem Tripoliju, kjer je včeraj policija s solzivcem razgnala protestnike, naj bi bilo danes mirno.

Svet upornikov – edini predstavnik Libije

Nacionalni svet, ki so ga oblikovali libijski uporniki, ki se borijo proti režimu Moamerja Gadafija, se je danes razglasil za edinega predstavnika države. To je po prvem uradnem sestanku sveta, ustanovljenem 27. februarja, na novinarski konferenci povedal predsednik sveta, bivši pravosodni minister Mustafa Abdel Džalil.

Svojega člana Omarja al Haririja je svet pooblastil za "vojaške zadeve", Alija Abdelaziza al Isauija pa za zunanje zadeve. Slednji ima nalogo, da vzpostavi stike s tujino, da bi dosegel mednarodno priznanje sveta, je še povedal Džalil. Dodal je, da so za nacionalni svet vse diplomatske delegacije v tujini, ki so naklonjene upornikom, "legitimne predstavnice" države. Abdulramana Šalgama, ki je bil libijski veleposlanik pri ZN, preden se je februarja priključil opoziciji, pa so izbrali za "legitimnega predstavnika" države v Združenih narodih.

Svet je mednarodno skupnost pozval, naj uvede prepoved preletov nad Libijo, ob tem pa odločno zavrnil tujo vojaško navzočnost v državi. Pozval jo je tudi, naj ga prizna kot legitimnega predstavnika libijskega naroda.

Gadafijevi zavezniki so ...

Novi napadi sil, zvestih Gadafiju, po poročanju CNN kažejo, da avtokrat še ne namerava obupati in ne želi slediti zgledu voditeljema Egipta in Tunizije. Čeprav del mednarodne skupnosti na Gadafija močno pritiska in zahteva njegov odstop, pa ima dolgoletni vodja Libije še vedno podporo nekaterih vidnih svetovnih voditeljev. Po poročanju CNN gre za naravno zavezništvo med režimi, ki želijo imeti čim več moči.

Med Gadafijevimi zavezniki izstopa venezuelski predsednik Hugo Chavez. Kot je znano, je Chavez prepričan, da je za Libijo možno najti rešitev s pogajanjem med libijskimi oblastmi in uporniki. "Gadafi je moj in naš prijatelj že dolgo časa,“ je svojim državljanom v govoru, ki ga je prenašala državna televizija, dejal Chavez. Glede morebitne invazije na Libijo, na katero naj bi že potekale priprave, je Chavez dejal, da je to norost. "Norost, na čelu katere so ZDA, ki poskušajo vladati svetu," je dodal.

Tudi nekdanji kubanski predsednik Fidel Castro v zahtevah ZDA, da Gadafi mora oditi, vidi pripravo države na invazijo, da bi se tako dokopala do libijske nafte.

Še en tesen Gadafijev zaveznik je predsednik Zimbabveja Robert Mugabe, saj je Libija v Zimbabve vložila na milijone evrov. Zavezništvo je še toliko bolj tesno, ker ima Zimbabve malo mednarodnih prijateljev.

Skupina držav, ki ne podpira, a tudi ne obsoja

Obstaja pa tudi druga skupina držav, za katere je sicer malo verjetno, da bodo odkrito izrazile podporo Gadafiju, a hkrati ne gre računati na njihov glas pri odločanju o vojaškem posredovanju v Libiji ali morebitnem zaprtju zračnega prostora. Med takšne države spadajo denimo Kitajska, Rusija in Turčija. "To ni le primer nasprotovanja Zahodu. Turčija na primer krepi diplomatske in gospodarske vezi z Iranom. S tem pa začenja vse bolj deliti tudi mnenje Irana. Gadafijevih potez v Libiji ne bodo obsodili,“ je za CNN dejal analitik Barak Seener.

Srbija dolgo časa molčala

Med državami, ki so bile glede dogajanja v Libiji dolgo časa tiho, je tudi Srbija. Ta je sicer podprla resolucijo Sveta za človekove pravice ZN, ki obsoja kršitve človekovih pravic v Libiji, a tega ni obešala na veliki zvon. Z Libijo ima namreč prijateljske vezi, kar se je nenazadnje pokazalo tudi s tem, da je prvi intervju z Gadafijem po izbruhu protestov dobila srbska televizija TV Pink. Za intervju se je namreč dogovoril kar srbski politik Zoran Lilić, ki  je v Libijo odpotoval z letalom družbe Air Pink. Lilić je dejal, da je tja odšel, da bi Gadafija prosil za zaščito srbskih državljanov v Libiji.

Srbska vlada je sicer takrat dejala, da je bila to samostojna akcija Lilića in se od njegovih dejanj oddaljila. A vseeno so se pojavila vprašanja, zakaj Srbija javno ne obsodi dogajanja v Libiji.

Možen razlog za srbski molk po poročanju AP tiči v orožarskih pogodbah med državama, ki so vredne več milijonov evrov. AP dodaja, da skoraj zagotovo del streliva, ki ga uporabljajo Gadafijeve sile, prihaja iz Srbije. Tudi nekaj vojaških pilotov, ki napadajo upornike, naj bi izurili ravno Srbi.

Sicer je že Jugoslavija v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja z državami v Aziji, Severni Afriki in Bližnjem vzhodu sklenila številne posle o izvozu orožja in streliva. Dogovori so se končali, ko je Jugoslavija začela razpadati, a v zadnjih letih se vezi znova krepijo. Pri tem od bivših republik Jugoslavije prednjači prav Srbija.

Srbske družbe so pred kratkim z Libijo sklenile posel o gradnji vojaške bolnišnice v Libiji. Hkrati so dobili tudi pravico, da nadaljujejo z urjenjem libijskih vojaških pilotov in vzdržujejo okoli 120 vojaških letal, ki jih je Libiji prodala Jugoslavija.

Pri tem AP sicer navaja tudi drugo plat Srbije, tisto, ki se je leta 2000 uprla režimu Slobodana Miloševića. Veterani srbskega gibanja Otpor so denimo urili eno od skupin, ki so igrale ključno vlogo v egiptovski revoluciji. "Možno je, da so libijske skupine mladih dobile idejo o tem, kako se upreti Gadafiju, od egiptovskih aktivistov, ki smo jih mi urili,“ je dejal nekdanji vodja Otpora Srđa Popović.

Libija Varnostnemu svetu: Odpravite sankcije!

Gadafijev režim je sicer včeraj od Varnostnega sveta ZN zahteval začasno odpravo sankcij, ki jih je VS uvedel zaradi nasilja režima nad protestniki. Libijski zunanji minister Musa Kusa je v pismu VS zapisal, da so proti opozicijskim protestnikom uporabili le "trohico" enot in še to proti tistim, ki so "uničevali in izvajali teroristična dejanja". Ukrepi, ki so jih sprejeli, so v skladu z nalogo države, da ohranja varnost, zato je bila vlada ob sprejemu sankcij osupla, je zapisal Kusa v pismu, ki pomeni prvi uradni odziv Tripolija na sankcije, ki jih je VS ZN soglasno uvedel pred tednom dni.

Tripoli poziva VS ZN, naj prepoved potovanj in zamrznitev premoženja Gadafija, njegove družine ter bližnjih sodelavcev začasno odpravi, "dokler se ne bo ugotovila resnica".

Slovenija Gadafija poziva k odstopu

Dogajanje v Libiji pa z veliko zaskrbljenostjo spremljajo tudi na našem zunanjem ministrstvu. Pravijo, da dogodki dobivajo značilnosti vse večje varnostne in humanitarne krize. Gadafija tako pozivajo, naj odstopi ter nemudoma ustavi vse vojaške akcije in hude kršitve človekovih pravic proti upornikom in demonstrantom.

Sprejem resolucije Generalne skupščine ZN o izključitvi Libije iz Sveta za človekove pravice Slovenija podpira. Gre sicer za prvi primer izključitve države iz omenjenega sveta. Na MZZ pozdravljajo tudi sprejem resolucije Varnostnega sveta ZN, s katero situacijo v Libiji od 15. februarja letos dalje naslavlja na tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, podpirajo pa tudi sklepa Sveta EU o omejevalnih ukrepih zoper Gadafija režim.

Skladno s sprejetimi ukrepi EU in mednarodne skupnosti je naša vlada 3. marca začasno prekinila izvajanje sporazuma med Slovenijo in Libijo o odpravi vizumske obveznosti za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov.

Z MZZ so sporočili še, da bo Slovenija v podporo aktivnostim Urada visokega komisarja ZN za begunce za reševanje humanitarne krize v Libiji in sosednjih državah namenila 50.000 evrov.