Velika Britanija se je ustrašila groženj libijskega voditelja Moamerja Gadafija, da bo njegova država posegla po odločnih in neposrednih dejanjih proti britanskim interesom, če bo obsojeni Libijec Abdel Baset al Megrahi odgovoren za napad na letalo, ki je eksplodiralo nad Lockerbijem, umrl v zaporu na Škotskem, piše v depeši, ki jo je objavil britanski časopis Guardian.
Gadafi je zelo eksplicitno zagrozil, da bo ustavil trgovanje z Veliko Britanijo in izsiljeval zaposlene na britanskem veleposlaništvu v Tripoliju, če bo Megrahi ostal v zaporu. Hkrati pa je Libija Škotski ponudila številne ugodnosti, če bi libijskega zapornika izpustila, a je to zavrnila.
V tem času je bila britanska vlada v precej nerodnem položaju. Odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva v Londonu Richard LeBaron je oktobra 2008 v depeši Washingtonu zapisal, da so Libijci vladi "njenega visočanstva" neposredno povedali, da bodo posledice za britansko-libijske odnose zelo hude, če ne bo predčasne izpustitve Megrahija.
Ogroženi bi bili tudi Britanci v Libiji
Januarja 2009 pa je ameriški veleposlanik v Libiji Gene Cretz potrdil, da so v Tripoliju Londonu zagrozili s "strašnimi" protiukrepi, zaradi česar so bili Britanci primorani sprejeti "dramatične" poteze za samozaščito. Cretz je tudi nakazal, a ne neposredno, da bi lahko bila ogrožena tudi življenja v Libiji živečih britanskih državljanov.
V depešah še piše, da si je britanski veleposlanik v Tripoliju Vincent Fean zelo oddahnil, ko je bil Megrahi izpuščen. "Nakazal je, da bi lahko imela zavrnitev Megrahijeve izpustitve katastrofalne posledice za britanske interese v Libiji. 'Lahko bi nas odrezali pri kolenih', je dejal Fean", piše v ameriški depeši, objavljeni v Guardianu.
Škotske oblasti so Megrahija izpustile avgusta 2009, ker so zdravniki ugotovili, da ima raka na prostati in bi lahko zaradi bolezni v kratkem umrl prej kot v enem letu. Po škotskih zakonih je zato bila izpustitev upravičena, številni mediji pa so poročali, da je bila zdravniška ugotovitev politično motivirana.
'Odločitev popolnoma avtonomno sprejela škotska vlada'
Prvi škotski minister Alex Salmond se je na depešo odzval z besedami, da gre za ameriške diplomatske čenče, ki pa kljub temu odkrito kažejo jasno pozicijo škotske vlade. "Depeša potrjuje, kar smo tudi sami nenehno trdili, da je bil naš edini interes, da sprejmemo pravično odločitev, ki bo osnovana na škotskem pravu, brez bojazni oziroma zaradi usluge, kar se je tudi zgodilo. Kaže pa tudi to, da je bilo naše javno stališče enako neuradnemu," je dodal.
Odzval se je tudi nekdanji britanski zunanji minister Jack Straw. Zanikal je, da bi pritisk libijskega voditelja vplival na izpustitev Megrahija. Pojasnil je, da sta tako prvi škotski minister Salmond in britanska vlada zatrdila, da je to odločitev na podlagi škotskih zakonov sprejela škotska vlada. Pri tem dodaja, da objavljene depeše niso pokazale ničesar novega. "Zabeleženo je, da je Libija zahtevala izpustitev Megrahija. Zabeleženo je tudi, da sem leta 2007 podpisal premestitev zapornika, a to ni bila osnova za njegovo izpustitev. Izpustili so ga na podlagi že dolgo veljavnih škotskih zakonov," je povedal za BBC Radio 4.
Podrobnosti teh depeš so zadnje, ki jih vsakodnevno objavlja pet največjih svetovnih medijev. Ti so jih dobili od spletne strani Wikileaks, katere ustanovitelj in urednik Julian Assange je od včeraj v britanskem zaporu. Za njim je bila namreč zaradi dveh domnevnih posilstev na Švedskem razpisana mednarodna tiralica, včeraj pa se je sam predal britanski vladi. Assangeov odvetnik je dejal, da so obtožbe politično motivirane, Assange pa jih zavrača.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.