'Tik, tak, tik, bum!'

Srbskemu predsedniku Borisu Tadiću, ki je po aretaciji nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića postal tarča številnih groženj, grozijo s smrtjo tudi iz Avstrije. Podpisani "Pravični Srb" v pismu, ki ga je v petek poslal z Dunaja na uredništvo časnika Vesti, grozi Tadiću s samomorilskim napadom, ker lovi "srbske idole".

"Dobil sem nalogo, da postanem drugi Gavrilo Princip, in to mi je v čast. Postal bom prvi Srb, ki vas bo opasan z razstrelivom pognal v zrak," piše v pismu v srbskem jeziku. "Čas že teče: Tik, tak, tik, bum!"

Anonimnež je časniku Vesti naložil, da pismo objavi, drugače bo razstrelil tudi njegovo dunajsko uredništvo. Časnik je pismo objavil v današnji izdaji, njegov original pa predal policiji.

Karadžić pod ameriško zaščito?

Srbski časnik Blic je medtem objavil izjave vira, ki je blizu ameriški obveščevalni službi CIA. Nekdanji vodja bosanskih Srbov naj bi bil vse do leta 2000 pod zaščito ZDA.

Vir trdi, da mu je nekdanji ameriški posrednik za Balkan Richard Holbrooke priznal, da je dogovor s Karadžićem obstajal. Po tem dogovoru naj bi ZDA zahtevale, da se Karadžić v zameno za zaščito pred haaškim sodiščem umakne iz javnega življenja. Sicer ni prepričan, da obstaja dokument, ki to dokazuje, a poudarja, da mu je Holbrooke to potrdil.

Dogovor naj bi prenehal veljati, ko so Američani spoznali, da se Karadžić ne drži svojega dela dogovora. Leta 2000, med volitvami v Bosni in Hercegovini, naj bi CIA spoznala, da Karadžić še vedno vodi Srbsko demokratsko stranko (SDS). Kljub temu, da je to počel iz ozadja, je s tem kršil dogovor, ki je narekoval, da se nekdanji uradni vodja stranke ne bo mešal v politično dogajanje. Na predvolilnem zborovanju v Bijeljini naj bi Karadžić dajal navodila, koga je treba postaviti na katero funkcijo. CIA naj bi prestregla ta telefonski pogovor in spoznala, da je Karadžić prekršil dogovor.

Vir trdi, da je Holbrooke sicer želel skleniti še en dogovor, a so Američani in CIA raje prenehali neformalno ščititi Karadžića. Neformalna zaščita je pomenila, da ameriški vojaki v BiH leta 1996 in 1997 Karadžića niso smeli aretirati. Imuniteta je veljala tudi pri nekaterih drugih obveščevalnih službah, kot sta na primer francoska in britanska.

Karadžić sicer že od aretacije naprej trdi, da je tak dogovor obstajal. Tožilstvo za vojne zločine v Beogradu je zaslišalo vse, ki naj bi bili prisotni ob sklenitvi dogovora (z izjemo Slobodana Miloševića). Tako Momčilo Krajišnik kot Aleksa Buha sta potrdila, da je dogovor obstajal. Poleg prič so zaslišali tudi bivšega predsednika Srbije Milana Milutinovića, šefa njegovega kabineta Vladimirja Nadeždina, Karadžićevo naslednico Biljano Plavšić, nekdanjega načelnika srbske službe državne varnosti Jovico Stanišića in njegovega pomočnika Franka Simatovića. Vsi zaslišani so potrdili, da je dogovor obstajal.

Viri POP TV iz bosanske obveščevalne službe pa pravijo, da so se Američani že od leta 1996 podali na lov za Karadžičem, tudi v sodelovanju z bosansko obveščevalno službo. Temu naj bi namenili večje število agentov in znatna finančna sredstva. Trdijo, da se to ne bi zgodilo, če bi res obstajal dogovor med Karadžičem in Američani.