Voditelji G7 sprejeli dogovor o pomoči pri spopadanju s požari v Amazoniji

Sedem najbolj razvitih držav (G7) bo za spopadanje s požari v amazonskem pragozdu namenilo 20 milijonov evrov. Francoski predsednik Emmanuel Macron in njegov čilski kolega Sebastian Pinera sta ob zaključku vrha G7 sporočila, da bodo države podprle tudi srednjeročni načrt pogozdovanja, ki ga bodo predstavili septembra. Brazilija se bo morala z njim strinjati, prav tako ga bodo morale sprejeti avtohtone skupnosti, ki živijo v Amazoniji, sta sporočila.

Države G7, poleg Francije v skupino sodijo še Velika Britanija, Kanada, Nemčija, Italija, Japonska in ZDA, poleg tega pa v skupini sodeluje tudi EU, so se dogovorile, da bodo za spopadanje s požari prispevale 20 milijonov evrov.

Velika Britanija naj bi prispevala deset milijonov funtov (okoli 11 milijonov evrov). "Ne moremo uiti škodi, ki jo povzročamo naravi," britanskega premierja Borisa Johnsona povzema agencija francoska tiskovna agencija AFP.

Macron je sicer požare v pragozdu označil za mednarodno krizo in dogajanje v Amazoniji kot eno od prioritet uvrstil na dnevni red zasedanja G7, ki ga je od sobote gostil v Biarritzu. Zaradi te poteze je trčil ob odpor brazilskega kolega Jairja Bolsonara, ki je zavrnil tuje vmešavanje, predlog, da bi o težavah v Amazoniji razpravljali na vrhu brez sodelovanja držav iz regije, pa je označil za kolonialističen način razmišljanja.

Macron je danes ponovil, da se je treba odzvati. Letos je v Braziliji izbruhnilo že skoraj 80.000 požarov, od tega skoraj polovica v Amazoniji.

Bolsonaro je minuli vikend vendarle popustil pod mednarodnimi pritiski in odobril napotitev brazilskih oboroženih sil v boj proti požarom.

S požari se tako bori 44.000 pripadnikov vojske, predsednik pa je v nedeljo po Twitterju sporočil, da je sprejel tudi ponudbo pomoči izraelskega premierja Benjamina Netanyahuja, čeprav je bil v preteklosti izjemno kritičen do tuje pomoči in države obtožil, da se vmešavajo v notranje zadeve Brazilije. 

Medtem ko Bolsonaro za požare krivi kmete in nevladne organizacije, te s prstom kažejo nanj – spodbujal naj bi gozdarje in kmete pri sečnji gozdov za pridobivanje novih obdelovalnih površin, ter rudarje, ki naj bi s požari nelegalno pridobivali zemljo za izkoriščanje. 

Amazonskemu deževnemu gozdu pravijo tudi 'pljuča Zemlje' zaradi njegove pomembne vloge pri skladiščenju ogljikovega dioksida, tvorbi kisika in upočasnjevanju globalnega segrevanja. Vpliva tudi na oblikovanje oblakov in na kroženje vode. Je pa tudi izjemno bogata zakladnica rastlinskih in živalskih vrst, ki jih človeštvo še ni povsem raziskalo.

V Biarritzu se sicer mudi tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki je dejal, da bo načrt pogozdovanja upošteval ohranitev amazonskega pragozda kot univerzalne dediščine, ki je absolutno ključna za ohranitev blaginje svetovne populacije. Kot je poudaril, bodo o tem vprašanju razpravljali tudi na skupščini ZN septembra v New Yorku.