G-8 proti ofenzivi

Voditelji skupine sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G-8) so v Sankt Peterburgu pozvali sprte strani na Bližnjem vzhodu k prekinitvi nasilja, pri čemer so zahtevali ustavitev izraelske vojaške operacije v Libanonu ter prekinitev bombnih napadov skrajnega libanonskega gibanja Hezbolah na Izrael. "Glavna prednostna naloga je vzpostaviti pogoje za trajno prekinitev nasilja," so zapisali državniki v skupni izjavi.

Med te pogoje so uvrstili izpustitev zajetih izraelskih vojakov, prekinitev bombnih napadov na izraelsko ozemlje, ustavitev izraelskih vojaških operacij, takojšen umik izraelskih sil z območja Gaze ter izpustitev aretiranih palestinskih ministrov in poslancev.

Po besedah nemške kanclerke Angele Merkel so voditelji G-8 s tem dokazali, da so se sposobni zediniti glede pomembnih vprašanj. "To je močno sporočilo z jasno politično vsebino. Ne bomo se pustili razdeliti," je zatrdila. Poudarila je še, da G-8 nikoli ne bo dopustila, da bi "teroristične sile in tisti, ki takšne sile podpirajo, povzročali kaos".

Voditelji ZDA, Japonske, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Kanade in Rusije so se izrekli tudi za napotitev opazovalne misije Združenih narodov na jug Libanona. "Izražamo polno podporo libanonski vladi pri vzpostavljanju svojega nadzora nad celotnim libanonskim ozemljem, pri čemer bi ji lahko pomagali tudi z mednarodno opazovalno in varnostno misijo," so zapisali.

Številna dvostranska srečanja

Ob robu vrhunskega zasedanja G-8 so potekala številna dvostranska srečanja, na katerih so bile glavne teme pogovora Libanon, Iran in Severna Koreja. Med najodmevnejšimi so bili ločeni pogovori ameriškega predsednika Georgea Busha s kitajskim kolegom Hu Jintaom, britanskim premierom Tonyjem Blairom in francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom ter srečanje britanskega premierja Tonyja Blaira in ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Bush in Hu sta na srečanju izpostavila skupne poglede na reševanje problemov z Iranom in Severno Korejo. "Poudarila sva zavezanost vzdrževanju miru in stabilnosti na Korejskem polotoku, pri čemer sva se strinjala, da bosta državi nadaljevali prizadevanja za napredovanje v šeststranskih pogajanjih o severnokorejskem jedrskem programu, tako da bo na koncu ves Korejski polotok brez jedrskega orožja," je po srečanju dejal Hu.

Oba sta po njegovih besedah tudi izrazila pripravljenost na skupno iskanje mirne rešitve vprašanja iranskega jedrskega programa, govorila pa sta tudi o položaju na Bližnjem vzhodu.

Slednje je bila glavna tema pogovora na srečanju ameriškega predsednika z britanskim premierom Blairom. Voditelja sta kot glavna krivca za stopnjevanje nasilja na Bližnjem vzhodu označila Iran in Sirijo ter od ostalih udeležencev vrha zahtevala, da odločno obsodijo dejanja skrajnega libanonskega gibanja Hezbolah.

Chirac je medtem pozval vse strani na Bližnjem vzhodu k zmernosti in se skupaj s predsednikom ZDA zavzel za napotitev predstavnika Združenih narodov na območje, da bi pomiril razmere. Hkrati je menil, da je treba ustaviti vse, "ki ogrožajo varnost, stabilnost in suverenost Libanona", ni pa pojasnil, koga je s tem mislil.

Blair in Putin sta se posvetila predvsem gospodarskim vprašanjem, pri čemer je Putin pozval London, naj ne ovira vstopa ruskih podjetij na britanski energetski trg. "Dejavnosti britanskih podjetij na našem trgu se povečujejo, zato upam, da bodo tudi naša podjetja dobila priložnost delati v Veliki Britaniji," je dejal.

Za odprt naftni trg

Voditelji G-8 imajo sicer na dnevnem redu prvega delovnega zasedanja vprašanja energetske varnosti, izobraževanja in zdravstva. Ob napovedih, da se bo poraba energije v naslednjih 25 letih povečala za 50 odstotkov, želi ruski predsednik Vladimir Putin prepričati ostale članice skupine, da se lahko zanesejo na Rusijo kot dobavitelja. Vendar ta točka ostaja v ozadju zaradi zadnjih dogodkov na Bližnjem vzhodu.

V nezavezujoči izjavi voditeljev osmerice je opaziti kompromis med Rusijo in državami Zahoda, ki Rusijo stalno pozivajo, naj njihovim energetskim družbam dovoli vlaganje in nastop na ruskem trgu. Države G-8 so se izrekle za ukrepe, ki bi zagotovile odprt, pregleden in konkurenčen energetski trg. Glavni pomen dogovoru daje prav podpis Rusije, ki pa je kljub temu izrazila zadržke do popolnega odprtja energetskega sektorja, ki ga zdaj v večjem delu nadzoruje država.

V izjavi je tudi jasno zapisano, da glede vprašanja jedrske energije države niso dosegle enotnega stališča. ZDA, Rusija, Kanada, Velika Britanija, Francija in Japonska naj bi se na področju jedrske energije še tesneje povezale, medtem ko namerava Nemčija do leta 2021 zapreti vse svoje jedrske elektrarne, Italija pa je to že storila.