Simatovićeva odvetnica Neda Gajović je na beograjskem letališču povedala novinarjem, da je dobila sklepe nacionalnega sveta za sodelovanje s sodiščem v Haagu, na čelu katerega je zunanji minister SČG Goran Svilanović. Na podlagi teh sklepov bodo oblasti v Beogradu zagotovile jamstva za obrambo Simatovića na prostosti, denarna nadomestila za družino in druge pravice, ki so jih sicer obljubile vsakemu haaškemu obtožencu, ki se bo prostovoljno predal.
Tožilstvo je proti Simatoviću in nekdanjemu načelniku srbske DB Jovici Stanišiću 1. maja vložilo skupno obtožnico, s katero ju bremeni zločinov proti človečnosti med vojnami na Hrvaškem in v BiH od 1991 do 1995. Skupaj z nekdanjim voditeljem srbske službe državne varnosti Jovico Stanišićem naj bi leta 1991 ustanovil specialno policijsko enoto rdeče baretke in postal tudi njen prvi poveljnik.
Oba sta v obtožnicah proti nekdanjemu srbskemu in jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću omenjena kot udeleženca pri skupnem zločinskem delovanju, katerega cilj je bil nasilen izgon nesrbskih prebivalcev z večjega dela Hrvaške in iz BiH ter njihovo vključevanje v novo državo pod srbsko prevlado, kot tudi zločinov proti človečnosti ter kršenja vojnega prava, deportacij, pregonov in umorov.
Simatoviča in Stanišića je srbska policija aretirala 13. marca, dan po atentatu na Zorana Đinđića, in sicer zaradi domnevnih stikov z osumljenci za umor srbskega premiera. Proti njima ni vložena nobena kazenska ovadba, v priporu pa so ju zadržali tudi po vložitvi obtožnice tožilstva haaškega sodišča. Izročitev Stanišića je zaenkrat še negotova, ker so nekdanjega prvega srbskega obveščevalca v ponedeljek odpeljali v bolnišnico in ga operirali.
"Srbski Adolf" Jelišič bo 40-letno zaporno kazen prestajal v Italiji
Bosanski Srb Goran Jelišić, ki ga je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu obsodilo na 40 let zapora, bo moral svojo kazen odslužiti v italijanskem zaporu. 35-letnega Jelišića, nekdanjega čuvaja v taborišču pri Brčkem na severu BiH, so v četrtek prepeljali v Italijo. Jelišić je svoje žrtve strašil s svojim nadimkom "srbski Adolf iz Bosne". Haaško sodišče ga je spoznalo za krivega umora 13 bosanskih Muslimanov maja 1992, pa tudi trpinčenja.
Prvostopenjsko haaško sodišče je Jelišića decembra 1999 spoznalo za krivega zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, kar je priznal tudi sam. Sodišče pa ga je že oktobra istega leta oprostilo obtožb o genocidu. Prizivno sodišče haaškega sodišča je nato julija 2001 soglasno potrdilo razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je Jelišića obsodilo na 40 let zapora. Sodniki prizivnega sodišča so zavrnili tako pritožbo tožilstva, ki je zahtevalo obsodbo Jelišića tudi zaradi genocida, kot tudi obrambe, ki je zahtevala nižjo kazen.
35-letni Jelišić je odgovoren za poboj več ljudi v taborišču pri Brčkem na severu BiH. Jelišić, ki je imel tedaj le 23 let, si je celo sam nadel vzdevek "srbski Adolf iz Bosne", pogosto pa se je tudi hvalil, da je še pred "jutranjo kavo" vsak dan pobil od 20 do 30 ljudi.
