Nekdanji poveljnik enote za posebne operacije (JSO) Franko Simatović - Frenki bo v petek izročen haaškemu sodišču. Nekdanji načelnik srbske službe državne varnosti Jovica Stanišić, ki ga je haaško sodišče 1. maja skupaj s Simatovićem obdolžilo vojnih zločinov, je bil v ponedeljek operiran, njegova izročitev Haagu pa naj bi bila odvisna od hitrosti okrevanja.
Stanišića in Simatovića je srbska policija zaradi stikov z Zemunskim klanom aretirala 13. marca, dan po atentatu na Zorana Đinđića. Pripadniki tega klana so med glavnimi osumljenci za umor premiera Srbije. Policija sicer pozneje podaljšanja pripora nekdanjima tesnima sodelavcema Slobodana Miloševića, ki tudi nista bila na seznamu 45 oseb, proti katerim so bile 29. aprila vložene kazenske ovadbe zaradi suma, da so vpletene v Đinđićev umor, s tem ni več utemeljevala.
Sodišče v Haagu je obtožnico javno objavilo pet dni pozneje. Bremeni ju sodelovanja pri "skupnem zločinskem delovanju" v vojnah od 1991 do 1995, katerega namen je bil nasilen izgon nesrbskih prebivalcev iz večjega dela Hrvaške in BiH ter njihovo vključevanje v novo državo pod srbsko prevlado, kot tudi zločinov proti človečnosti ter kršenja vojnega prava, deportacij, pregonov in umorov.
Minister SČG za človekove in manjšinske pravice Rasim Ljajić je povedal, da sklepa o izročitvi Stanišića še ni podpisal, ker njegovo ministrstvo ni dobilo ustrezne dokumentacije beograjskega okrožnega sodišča. Beograjski mediji so poročali, da je bil Stanišić v ponedeljek odpeljan iz pripora v Klinični center Srbije, kjer naj bi bil še istega dne operiran. Srbski minister za zdravje Tomica Milosavljević, ki je pred leti zdravil Stanišića, je v četrtek zatrdil, da je haaški obtoženec dejansko hudo bolan, sicer ne bi bil v bolnišnici.
Stanišićevi in Simatovićevi odvetniki so poudarili, da je njihovima klientoma zaradi neupravičenega pripora onemogočena prostovoljna predaja. Nacionalni svet za sodelovanje s sodiščem v Haagu, na čelu katerega je zunanji minister SČG Goran Svilanović, je 13. maja sklenil, da bosta oba uživala vse pravice, ki jih jamči država tistim haaškim obtožencem, ki se prostovoljno predajo, vključno z državnim jamstvom za začasno izpustitev na prostost do začetka sojenja.
Haaški obtoženec Talić umrl po nekajmesečni bolezni
Talića je obtožnica Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bremenila sodelovanja in načrtovanja etničnih čiščenj na območju samooklicane Republike srbske krajine na Hrvaškem. Po končani vojni je bil imenovan za načelnika generalštaba vojske Republike srbske, ene od entitete BiH. Avgusta 1999 je dobil vabilo za sodelovanje na seminarju o vojaški doktrini na Dunaju, ki se ga je tudi udeležil skupaj z delegacijo obrambnega ministrstva Federacije BiH, a ga je avstrijska policija aretirala in izročila sodišču v Haagu.
Beograjski mediji trdijo, da tedaj ni vedel, da je tožilstvo haaškega sodišča proti njemu vložilo obtožnico za vojne zločine. V Haagu so sodni postopek proti Taliću prekinili septembra lani, ker je hudo zbolel, od tedaj pa se je zdravil v Beogradu.