Zdravnik Patrick Barriot in njegova medicinska sestra Eva Crepin, ki sta bila v okviru mirovne misije Združenih narodov od leta 1994 do 1999 v nekdanji Jugoslaviji, sta znana po svojem prosrbskem delovanju. Zaradi posebnih zaslug jim je predsednik tedanje paradržavne tvorbe v Kninu Milan Martić leta 1994 podelil celo državljanstvo tako imenovane Republike srbske krajine (RKS). Leta 1995 sta postala tudi službena predstavnika RKS v Parizu, kjer sta v francoskih medijih poskušala širiti sliko pozitivne Srbije in od humanitarnih organizacij dobiti pomoč za to regijo. »Minister za zunanje zadeve Mate Granić je protestiral in časopis Vjesnik me je označil za fašista. Za njih RSK ne obstaja, za mene pa obstaja in obstaja še danes,« je dejal Barriot, ki je moral zaradi svojega delovanja zapustiti francosko vojsko.
Tudi Crepinova, ki je sodišče pozdravila v srbo-hrvaščini, kasneje pa je pričala v francoščini, se je na sojenju jasno postavila na stran Srbov. »Vsi mediji Srbe prikazujejo kot kriminalce. Še nikoli ni bilo prikazano dejansko stanje,« je izjavila Francozinja. Barriot pa je dodal, da se Srbom dogaja velika krivica.
Crepinova je v svojem pričanju slikovito opisovala trpljenje in stradanje srbskega naroda na Hrvaškem, v Bosni in na Kosovem ter med Natovim bombardiranjem Srbije. Govorila je o izgonu 200 tisočih Srbov iz ozemlja Hrvaške in o svojem delu v bolnišnici v Glini, kjer je spoznala »hrvaško agresivnost«. Crepinova je opisovala tudi zapore za Srbe, ki naj bi bili na Hrvaškem med leti 1992 in 1997 zelo razširjeni. Sodnik Patrick Robinson jo je po tej izjavi opozoril, da so se te zadeve dogajale pred njenim prihodom na krizno območje in zato niso relevantne. Med sojenjem se je oglasila tudi glavna tožila haaškega sodišča Carla del Ponte. Pričo je vprašala, ali misli, da sta Karadžić in Mladić heroja. »Se zavedate, da sta obtožena vojnih zločinov,« je vprašala tožilka. Crepinova je na to odgovorila, da »sta to moška, ki sta se proti agresorju in mednarodni skupnosti borila za svoj narod«.
