Nekdanji predsednik Slonokoščene obale Laurent Gbagbo, ki ni hotel sestopiti s položaja, potem ko je novembra lani izgubil volitve, in njegova soproga Simone sta od danes v priporu. O tem, kako je potekala aretacija v predsedniški rezidenci, kjer se je več dni skrival Gbagbo, pa obstaja več zgodb.
Po navedbah Gbagbojevega predstavnika v Franciji naj bi si francoska vojska s tanki utrla pot do predsedniške rezidence. Po predoru v rezidenco naj bi Gbagboja danes aretirali pripadniki francoskih posebnih enot in ga predali opozicijskim voditeljem. ''Gbagboja so v njegovi rezidenci aretirali francoski specialci in ga predali voditeljem upornikov,'' je dejal Gbagbojev svetovalec v Franciji Toussaint Alain, poroča Reuters.
Medtem pa so Gbagbojevo aretacijo potrdili tudi v opoziciji. ''Da, bil je aretiran,'' je potrdila tiskovna predstavnica sil, zvestih izvoljenemu predsedniku Alassaneju Outtari. Gbagboja in ženo so Outtarovi pripadniki nato odpeljali v Golf Hotel v Abidžanu, kjer je imel Outtara volilni štab med volitvami novembra lani.
Aretacijo so potrdili na francoskem obrambnem ministrstvu. Vendar pa so dejali, da so Gbagboja aretirale Outtarove sile, ki so jih francoska vojska in mirovne sile ZN pri tem le podpirale.
Gbagbojev tiskovni predstavnik v Slonokoščeni obali Ahoua Don Mello pa trdi, da je Gbagbo sam prišel iz bunkerja in se predal Francozom brez upiranja.
Bo Outarra lahko poenotil državo?
V Slonokoščeni obali je sicer še vedno nemirno. Vprašanje je, ali bo lahko po Gbagbojevi aretaciji Outtara poenotil globoko razdeljeno državo. Prav miroljuben ni ne eden ne drugi in zgodbe o grozodejstvih, ki naj bi jih zagrešile Outtarove sile, bi lahko bile velika ovira pri doseganju miru. Outtara seveda zanika kakršno koli odgovornost.
Human Rights Watch je v soboto sporočil, da so Outtarove sile pobile več sto civilistov, posilile več kot 20 žensk in deklic, ki naj bi pripadale Gbagabojevemu taboru, in požgale najmanj 10 vasi. Gbagbojeve sile naj bi tudi pobile več kot 100 privržencev Outtare marca letos.
Vendarle priložnost za nov začetek?
Več mednarodnih organizacij in držav je pozdravilo aretacijo. Več jih je poudarilo, da je to priložnost za nov začetek v tej afriški državi. Varnostni svet ZN pa se je po aretaciji Gbagboja sešel na izrednem zasedanju.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je poudaril, da se je z aretacijo Gbagboja končal večmesečni "nepotreben konflikt" v Slonokoščeni obali. Ob tem je zagotovil podporo novi vladi v državi in napovedal, da bi se rad čim prej pogovoril z Ouattaro. "Moramo jim pomagati znova vzpostaviti stabilnost, vladavino prava ter reševati vsa humanitarna in varnostna vprašanja," je dejal Ban.
Generalni sekretar ZN je še dejal, da je treba razmisliti o tem, kakšna bo prihodnost Gbagboja, pri tem pa dodal, da je to v rokah Ouattare in njegove vlade. Gbagboju grozi sojenje za zločine proti človečnosti zaradi smrti več sto ljudi, ki so umrli v spopadih med njegovimi silami in silami Ouattare v mesecih, ko je Gbagbo vztrajal na oblasti.
Predali so se tudi generali
VS ZN se je po aretaciji Gbagboja sešel na izrednem zasedanju, na katerem je vodja mirovnih sil ZN Alain Le Roy sodelujoče za zaprtimi vrati seznanil s trenutnimi razmerami v državi. Po srečanju je v izjavi za medije dejal, da so se silam Ouattare predali tudi visoki predstavniki Gbagbojevih sil.
Poudaril je, da krize v Slonokoščeni obali še ni konec, saj je v državi še vedno huda humanitarna kriza. Dejal je še, da sile ZN pri aretaciji niso sodelovale, bodo pa pomagale pri vnovični vzpostavitvi pravne države.
Nekdanja kolonialna sila Francija, ki je pri aretaciji Gbagboja igrala pomembno vlogo, je poudarila, da bo konec Gbagbojeve vladavine pripomogel k novemu obdobju blaginje v državi, ki je nekoč veljala za eno najbolj stabilnih na črni celini. "Po težavah, ki jih je utrpelo, bo to ljudstvo naposled uživalo mir in gospodarski razcvet. To tudi zasluži," je poudaril francoski notranji minister Claude Gueant.
Močno sporočilo diktatorjem
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa je menila, da je aretacija Gbagboja močno sporočilo diktatorjem po svetu, da ne morejo prezreti volje svojega ljudstva, izražene na volitvah. Prebivalce Slonokoščene obale pa je pozvala, naj ostanejo mirni in prispevajo k izgradnji mirne prihodnosti v svoji državi.
Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je medtem pozval Ouattaro, naj po aretaciji Gbagboja poskrbi za spravo med sprtimi stranmi v Slonokoščeni obali in za sojenje odgovornim za zločine proti človečnosti.
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch pa je posvarila, da Gbagbo ne bi smel oditi v izgnanstvo v katero od držav, kjer bi se lahko izognil sojenju za zločine proti človečnosti, za katere je odgovoren.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.