Gibanje Naprej republika francoskega predsednika Emmanuela Macrona je na dobri poti, da skupaj s stranko MoDem obeleži trdno zmago na parlamentarnih volitvah. Glede na rezultate prvega kroga se mu po poročanju BBC v drugem namreč obeta med 400 do 445 sedežev v sicer 577-članskem parlamentu.
Danes objavljeni končni izidi kažejo tudi, da so desni Republikanci prejeli 21,56 odstotka glasov, skrajno desna Nacionalna fronta Macronove predsedniške protikandidatke Marine Le Pen pa 13,20 odstotka. Socialisti in njihove zaveznice so prejele samo 9,51 odstotka glasov, radikalna levica in komunisti pa 13,74 odstotka.
Tako kot ni dvoma glede velikega zmagovalca prvega kroga volitev, ni dvoma niti glede največjega poraženca - doslej vladajoči socialisti so na zadnjih volitvah osvojili 31 odstotkov glasov in zasedli 277 poslanskih sedežev, sedaj pa si glede na projekcije v drugem krogu lahko obetajo med 15 in 40 poslancev.
Padec podpore naj bi bil posledica več dejavnikov, med njimi nepriljubljenosti socialističnega predsednika, Macronovega predhodnika Francoisa Hollanda, čigar javna podpora je na določeni točki padla na najnižjo za kateregakoli predsednika Francije v sodobni zgodovini.
V stranki so se pokazale tudi velike delitve, ki so se izrazile v izbiri Benoita Hamona s skrajno levega krila stranke za predsedniškega kandidata. A njegove ideje so prepričale le 6,4 odstotka volivcev. V nedeljo je bil eden izmed številnih socialistov, vključno z vodjo stranke Jean-Christophom Chambadelisom, ki so se že v prvem krogu morali posloviti od poslanskega sedeža.
Volilna udeležba je bila rekordno nizka - znašala je okoli 49 odstotkov. Odločilni drugi krog bo v nedeljo.
"Francija se vrača. Predsednik republike že en mesec predstavlja zaupanje, voljo in drznost. Vlada medtem predstavlja popolnoma nov zbor. Naslednjo nedeljo pa bo tudi narodna skupščina predstavljala nov obraz naše republike, močne francoske republike," je po objavljenih rezultatih izid volitev komentiral francoski premier Edouard Philippe iz gibanja Naprej republika.
Macronu je za "veliki uspeh" že čestitala nemška kanclerka Angela Merkel. Njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert je na Twitterju zapisal, da so Francozi glasovali za reforme.
Macron v parlamentu potrebuje večino, da uresniči spremembe, ki jih je obljubil med predsedniško kampanjo. Na voditelje po svetu je sicer že napravil vtis, še posebej, ker se je postavil po robu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu o vprašanjih, kot so podnebne spremembe.
A Francois Baroin, vodja republikancev, je dejal, da nizka udeležba kaže na "globoke delitve v francoski družbi in jo označil za "zelo zaskrbljujočo".
Marine Le Pen je medtem "domoljubne volivce" pozvala k "množični mobilizaciji", saj se bodo kandidati Nacionalne fronte v drugem krogu pomerili predvsem s kandidati Macronovega gibanja in desnimi republikanci.
"Kljub tako visoki neudeležbi bomo v številnih okrajih v drugem krogu," je še zagotovila poraženka predsedniških volitev in nekdanja vodja Nacionalne fronte, ki je osvojila 13,5 odstotka glasov in volilno udeležbo opisala kot katastrofalno. "Ta katastrofalna volilna udeležba bi morala sprožiti vprašanje glede volilnih pravil, zaradi katerih na milijone naših rojakov ni odšlo na volišča," je dejala po poročanju BBC.
V Franciji je namreč v veljavi večinski volilni sistem, v skladu s katerim po drugem krogu sedež v parlamentu osvoji le zmagovalec v določenem volilnem okraju, medtem ko glasovi za preostale kandidate odpadejo.
V prvem krogu so bili razdeljeni le štirje poslanski sedeži. V drugem krogu v nedeljo bodo volivci odločali med kandidatoma z največ glasovi in ostalimi kandidati, ki so prejeli podporo vsaj 12,5 odstotka volilnih upravičencev v posameznem volilnem okraju.
Vodja socialistov Chambadelis je v nedeljo volivce posvaril, naj Naprej republiki ne namenijo absolutne večine, češ da bo to imelo za posledico odsotnost prave opozicije, v parlamentu pa ne bo mogla potekati prava demokratična razprava, povzema BBC.
RT poroča, da je bila udeležba na včerajšnjih volitvah najnižja po ustanovitvi francoske Pete republike leta 1958. Macron bi si sicer lahko zagotovil rekordno podporo v parlamentu po letu 1968, ko je stranka takratnega predsednika Charlesa De Gaulla prejela več kot 80 odstotkov sedežev.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.