Papež na Kubi ideologije označil za napačno pot

Papež Frančišek v pridigi sicer ni neposredno omenjal političnega položaja na komunističnem karibskem otoku, niti ne ponovnega zbliževanja nekdanjih smrtnih sovražnikov, ZDA in Kube, pri čemer je posredoval tudi sam. Je pa opozoril tako pred ideologijo kot pred miselnostjo "vsak skrbi le zase".

"Kristjani so vseskozi pozvani, da postavijo ob stran svoje želje in hrepenenja, iskanje moči in da se namesto tega posvetijo tistim, ki so najbolj ranljivi," je dejal množici pod veliko silhueto revolucionarja Che Guevare, njegovega rojaka iz Argentine.

Poklonil se je Kubancem kot "ljudem, ki imajo radi zabave, prijateljstvo in lepoto". "To je ljudstvo, ki ima svoje rane, tako kot vsako, vendar še vedno ve, kako razširiti roke in kako iti naprej z upanjem," je dejal.

Frančišek je na Kubo prispel v soboto, kot tretji papež v zgodovini po Janezu Pavlu II. leta 1998 in Benediktu XVI. leta 2012. Maše se je udeležilo 800.000 ljudi, med njimi kubanski predsednik Raul Castro in argentinska predsednica Cristina Kirchner, pa tudi več sto tisoč ljudi in tudi številni tuji obiskovalci, ki so na trgu celo prenočili, da bi videli prvega papeža iz latinske Amerike.

Množica na Trgu revolucije je bila po ocenah svetovnih medijev sicer nekaj manjša kot leta 1998, vendar nič manj navdušena. Med ljudi se je pripeljal z odprtim papamobilom in je spotoma pozdravljal prisotne ter poljubljal otroke, ki so mu jih ponujali v blagoslov. Kubansko prebivalstvo je nominalno katoliško, vendar pa vero prakticira le okrog deset odstotkov prebivalcev komunistične države.

Po maši pa se je Frančišek spomnil tudi položaja v Kolumbiji in se zavzel, da mirovna pogajanja med kolumbijsko vlado in uporniki gibanja Farc, ki potekajo v Havani, ne bi propadla. Preveč krvi je že bilo prelite, je dejal. Podpreti je treba vsa prizadevanja za mir in spravo, se je zavzel papež. Predstavniki Farca so sicer zaprosili za srečanje s papežem v okviru njegovega obiska na Kubi, a so v Vatikanu to zavrnili.

Frančišek je sicer na Kubo prispel v soboto pozno popoldne in v prvi vrsti pozdravil prizadevanja ZDA in Kubo, da normalizirata odnose. Dejal je, da je ponovna vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama lahko vzor pomiritve za ves svet.

Papež je imel po maši srečanje s predsednikom Raulom Castrom, sestal pa se je tudi z njegovim bratom Fidelom Castrom. Njuno srečanje je bilo po besedah predstavnikov Vatikana neformalno, potekalo je na Castrovem domu in trajalo od 30 do 40 minut. Papež in Castro sta si kot darili izmenjala knjige.

Papež bo svoj obisk nadaljeval v Santiagu, ki ga je pred tremi leti obiskal tudi papež Benedikt XVI., kjer bo imel v svetišču Dobrodelne Marije device El Cobre mašo. Iz Santiaga bo v torek odletel proti ZDA, kjer ga bo pričakal predsednik Barack Obama z družino. Poleg maš in molitev bo papež opravil govor v kongresu in na sedežu Združenih narodov v New Yorku, 26. in 27. septembra pa bo na svetovnem srečanju družin v Philadelphii. To srečanje je glavni razlog za pot v ZDA, kateri je papež po začetku procesa normalizacije odnosov med državama dodal tudi obisk Kube.

Ulice očistili brezdomcev ter preventivno zaprli številne disidente

Papeža je sicer v Havani pričakalo okoli 100.000 ljudi. Na letališču ga je najprej pozdravil predsednik Castro, s katerim sta potem povedala nekaj besed.

Kubanska vlada je poskrbela, da papeževa pot od letališča do predela Miramar, kjer je rezidenca veleposlanika Vatikana, ni bila dolgočasna. Državni uslužbenci so dobili plačan delovni dan, malico in prevoz, podobne vzpodbude pa so dobili tudi študentje, šolarji in drugi Kubanci. Sprejem je bil navdušen, ljudje pa so po poročanju tiskovnih agencij papežu vzklikali: "Brat Frančišek, sedaj si Kubanec.".

Ameriška veleposlanica pri ZN Samantha Power je preko Twitterja sporočila, da so kubanske oblasti sprejele tudi druge manj častivredne ukrepe, ki za komunistični režim niso nič novega. Ulice so očistili brezdomcev ter preventivno zaprli številne disidente, da ne bodo kvarili idile.