Frančišek o teoriji velikega poka in evoluciji: 'Bog ni čarodej s čarobno paličico'

Papež Frančišek spet preseneča s svojimi izjavami in nazori. Tokrat se je v svojem govoru na Papeški akademiji znanosti dotaknil nastanka vesolja in evolucije človeka. Njegove izjave so poznavalci označili za vnovičen odmik od tako imenovanega kreacionízma, torej strogega prepričanja, da je življenje, človeštvo, Zemljo in vesolje ustvarila višja sila.

Eden od najbolj priljubljenih papežev doslej je v govoru dejal, da teorija o velikem poku in teorija o evoluciji človeka nista nezdružljivi z obstojem stvarnika, poroča The Independent. "Ko beremo o stvarjenju v Genezi, si lahko hitro zmotno predstavljamo Boga v obliki čarodeja s čarobno paličico, ki lahko naredi prav vse. Ampak temu ni tako," je dejal in dodal, da je ustvaril ljudi, a jih nato pustil, da se razvijajo do popolnosti. Glede teorije velikega poka je dejal, da ta ne nasprotuje in ne izpodbija posredovanja višje sile, oziroma stvarnika, pač pa to še potrjuje. "Evolucija v naravi ni v neskladju z idejo stvarjenja, saj razvoj pravzaprav zahteva stvarjenje bitij in snovi, ki so nato predmet nadaljnjega razvoja," je pojasnil.

Giovanni Bignami, profesor in predsednik Nacionalnega inštituta Italije za astrofiziko, je povedal, da je sporočilo papeža Frančiška izjemno. "Smo neposredni potomci velikega poka, ki je ustvaril vesolje. Evolucija prihaja iz stvarjenja," si tolmači papeževe besede. Profesor Giulio Giorello, profesor filozofije na milanski univerzi, pa je prepričan, da prvi mož Cerkve na tak način miri dolgoletne spore z znanostjo.

Skozi zgodovino je Katoliška cerkev sicer pogosto nasprotovala znanstvenim spoznanjem, a njena retorika se je s časom spreminjala. Papež Frančišek po besedah poznavalcev očitno nadaljuje z delom papeža Pija XII., ki je prvi nekako prisluhnil ideji evolucije in tudi podprl teorijo velikega poka. Leta 1996 je šel papež Janez Pavel II. še korak dlje, ko je javno priznal, da evolucija ni le hipoteza, pač pa dokazano dejstvo. Njegov naslednik Benedict XVI. je zagovarjal stališče, da zakoni narave ne morejo pojasniti kompleksnosti tega sveta.