Zunanji ministri EU so danes na izrednem zasedanju v Bruslju podprli oboroževanje iraških Kurdov s strani posameznih članic, ki se za to odločijo, je ob robu sestanka prvi uradno sporočil vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier.
Pozdravljamo odločitev posameznih članic, da se na poziv kurdskih regionalnih oblasti k takojšnji pomoči z vojaškim materialom odzovejo pozitivno. Članice se bodo na poziv odzvale v skladu z nacionalnimi zmožnostmi in zakonodajo ter v soglasju z iraškimi oblastmi, piše v sklepih, ki so jih danes sprejeli ministri.
Ministri so ob tem najostreje obsodili napade sunitskih skrajnežev in kršitve temeljnih človekovih pravic, pri katerih bi lahko šlo tudi za zločine proti človečnosti. Poleg tega so napovedali, da bodo preučili možnosti, kako skrajnežem preprečiti, da bi imeli koristi od prodaje nafte, ter pozvali evropsko zunanjo službo, naj zagotovi močnejšo prisotnost EU v Erbilu.
K pomoči pozval predsednik iraškega Kurdistana
K pomoči pri oboroževanju iraških Kurdov za boj proti sunitskim skrajnežem Islamske države, ki so zasedli že približno tretjino iraškega ozemlja, tudi strateško pomembne jezove in naftna polja, je mednarodno skupnost v nedeljo pozval predsednik iraškega Kurdistana Masud Barzani.
Prva se je na poziv z vojaško podporo odzvala Francija, ki je z namenom mobilizacije celotne Evrope tudi zahtevala sklic današnjega izrednega sestanka na praznični petek. Na poziv k pomoči pri oboroževanju iraških Kurdov sta se pripravljeni odzvati tudi Velika Britanija in Češka.
Pomoči Iraku z orožjem ne izključuje niti Nemčija. Steinmeier je danes pojasnil, da bo Nemčija Iraku in kurdskim silam pomagala v mejah tega, kar je pravno in politično mogoče, ter napovedal, da bodo končno odločitev sprejeli po njegovem obisku v Iraku ta konec tedna.
Večina članic je sicer zadržanih, med njimi nevtralne države Švedska, Avstrija in Irska. Švedski zunanji minister Carl Bildt je danes poudaril, da je Švedska velika humanitarna, ne vojaška sila, ter da se bo tako pri pomoči Iračanom osredotočila na humanitarni in politični vidik.
Slovenija ne bo sodelovala
Slovenija je zavzemala stališče, ki so ga v četrtek sporočili z ministrstva za zunanje zadeve - da je v prizadevanjih za preprečitev humanitarne katastrofe in ohranitve enotnega Iraka začasno oboroževanje Kurdov politična nujnost, a da sama v tem trenutku ne načrtuje sodelovanja pri tem, je povedal državni sekretar na ministrstvu Bogdan Benko, ki se je udeležil zasedanja.
Državni sekretar Benko je še pojasnil, da so ministri danes največ razpravljali o oboroževanju iraških Kurdov, saj se je prvotno besedilo dalo brati, kakor da je dobava orožja oziroma vojaške opreme na podlagi zahteve kurdskih oblasti v soglasju z iraško državo zavezujoča za vse.
To je bilo za nekatere članice, na primer za Švedsko, Avstrijo, Irsko in tudi Slovenijo, nesprejemljivo, zato so preoblikovali besedilo, tako da so pozdravili odločitve tistih držav, ki so že ali ki želijo poslati orožje iraškim Kurdom, je pojasnil Benko in ocenil, da je končna rešitev ustrezna.
Vojaški izvoz je sicer v pristojnosti članic, kodeks EU pa med drugim določa, da članice pri tem ne smejo prekršiti veljavnih embargov na orožje, da morajo spoštovati človekove pravice, upoštevati varnostne razmere in poskrbeti za to, da orožje ne pristane v napačnih rokah.
Pomoč pri oboroževanju iraških Kurdov je bila ena osrednjih tem izrednega zasedanja, s katerega je sicer EU Bagdadu in iraškim Kurdom poslala tudi sporočilo politične podpore. "Irak je pomemben partner, ki v časih velikih izzivov potrebuje odločno podporo," so poudarili ministri.
"EU pozdravlja imenovanje Haiderja al Abadija za mandatarja za iraško vlado (...) in izraža prepričanje, da bo zanj oblikovanje nove vlade nujna zadeva in da bo vztrajal pri tem, da je ta vključujoča," še piše v sklepih.
Prav tako so ministri izrazili globoko zaskrbljenost zaradi resnega poslabšanja humanitarnih razmer ter pozdravili napovedane dodatne ukrepe EU, na primer v pomoč pri vzpostavitvi humanitarnega zračnega mostu do severa Iraka.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.