Čeprav se soočajo s pomanjkanjem bencina, s kolapsom javnega prevoza, z nepreglednimi kolonami vozil, s tovornjakarji, ki ovirajo promet na avtocestah, in podobno, je v neki javnomnenjski anketi kar 71 odstotkov vprašanih prebivalcev Francije dejalo, da podpira protestnike, ki se borijo proti pokojninski reformi predsednika Nicolasa Sarkozyja, poroča britanska spletna stran BBC.

Tudi danes so na francoskih letališčih morali odpovedati številne lete, pariške letališke oblasti pa so razmere na letališčih opisale kot "zelo težavne". Danes naj bi po nekaterih podatkih odpovedali okoli tretjino vseh poletov, na pariškem letališču Orly pa celo kar polovico vseh. Iz mesta Bordeaux poročajo, da je več kot 100 protestnikov blokiralo dostop do tamkajšnjega letališča.

Danes se že sedmi dan zapovrstjo nadaljuje tudi stavka železničarjev. Po navedbah francoskih železnic danes naj ne bi vozila polovica vlakov.

Vozniki avtomobilov pa se drenjajo na bencinskih črpalkah, ki jim grozi, da bodo ostale brez naftnih derivatov. Posamezne spletne strani že obveščajo voznike, na katerih bencinskih črpalkah je še mogoče natočiti gorivo.

V Parizu je več sto študentov blokiralo dostop do Place de la Republique, prometnega križišča v bližini središča francoske prestolnice.

Po navedbah francoskega sindikata CGT se je protestom po francoskih mestih pridružilo okoli tri in pol milijone ljudi. Če te številke držijo, gre za ene največjih demonstracij povezanih s pokojninsko reformo.

Vladne ocene glede udeležbe na protestih, ki potekajo že vse od poletja, pa so ponavadi veliko nižje od sindikalnih številk.

Sarkozy ne namerava popuščati

Čeprav se upor širi po državi in pridobiva nove razsežnosti, je Sarkozy dejal, da bo pokojninsko reformo nadaljeval. Pokojninska reforma predvideva zvišanje upokojitvene dobe s 60 na 62 let do leta 2018. Potrdil jo je že spodnji dom parlamenta (narodna skupščina), zgornji dom (senat) pa naj bi o njej dokončno glasoval to sredo oziroma te dni. Zato se tudi pritisk javnosti na vlado in Sarkozyja veča.

Sarkozy grozi protestnikom

Sarkozy je danes tudi napovedal, da bo zatrl protestnike, ki napadajo policijo. Obregnil se je tudi ob blokado naftnih rafinerij in dejal, da pomanjkanje naftnih derivatov "ne more obstajati v demokraciji, kjer si ljudje želijo delati". Ponovil je, da je njegova dolžnost, da uveljavi pokojninsko reformo stavkam po vsej državi in nasilnim protestom navkljub.

Protestniki kljub temu ne popuščajo

Protestniki so dobro organizirani, njihove akcije pa so premišljene. Postavljanje barikad na vhode rafinerij in skladišč z gorivom ter 24-urna dežurstva potekajo že dober teden. Protestniki ne popuščajo in so odločeni iti do konca, prav tako njihov predsednik Sarkozy, ki poudarja, da je reforma bistvena za Francijo in jo bo po vzoru nemških kolegov izpeljal do konca.

Sicer je treba poudariti, da so v teh protestih v ospredju prav delavci v rafinerijah, ki so dobili močno podporo tudi pri avtoprevoznikih in tovornjakarjih, poročajo tuji mediji. Toda v svojih akcijah niso osamljeni, saj imajo podporo tudi v drugih panogah. Stavko so začeli zaposleni v javnem prometu, učitelji, novinarji ter številni drugi uslužbenci v javnem in zasebnem sektorju. Pozneje se je stavka nadaljevala v zmanjšanem obsegu, saj so se mnogi odločili vrniti na delo.

Obupani mladi očitno nimajo česa izgubiti

Na ulicah so znova mladi prebivalci Francije, ki se soočajo s težavami, ki so znane tudi mladim v Sloveniji – po končani šoli ni zaposlitve, ni rednih služb za nedoločen čas, ni socialne varnosti, niso kreditno sposobni in še in še. Zdaj jih je udarila tudi pokojninska reforma, mladi pa vzklikajo, da očitno po reformi ne bodo niti doživeli pokojnin. Prav tako poudarjajo, da je "vprašanje pokojnin njihova zadeva".

Mladi so se zbrali po celi Franciji – v Parizu, Lyonu, Nici ... Izbruhnili so tudi spopadi s policijo, ki je zoper mladino uporabila solzivec.

Francoska pravosodna ministrica Michele Alliot-Marie je dejala, da "pravica do protestov še ne pomeni pravice do razbijanja".

Merklova svetuje mladim

Sarkozyja, ki vztraja pri reformi, je danes podprla tudi nemška kanclerka Angela Merkel. "Menim, da se tako ljudje v Nemčiji kot v Franciji ne bodo mogli izogniti temu, da bi resnici pogledali v oči. In resnica je, da ljudje živijo dlje. In če želimo zagotoviti ustrezno pokojnino, potem je posledica dejstva, da živimo dlje, tudi, da je daljša aktivna delovna doba," je dejala nemška kanclerka.

Tudi v Nemčiji potekajo protesti proti povišanju starosti za upokojitev s 65 na 67 let. "Bilo bi zelo slabo za mlade generacije, če bi samo zaprli oči pred realnostjo in pustili, da se bodo s težavo morali sami soočiti naši otroci in vnuki," je še dejala Merklova.