Francoski premier Jean-Pierre Raffarin je, potem ko je skupina Islamska vojska v Iraku ugrabila francoska novinarja (Christiana Chesnota z radija France International in Georgesa Malbrunota novinarja časnika Le Figaro) in zahtevala, da Francija v 48 urah razveljavi zakon o prepovedi nošenja rut na francoskih šolah, sklical izredno srečanje, na katerem se je sestal z notranjim ministrom Dominiqueom de Villepinom, zunanjim ministrom Michelom Barnierom in ministrom za komunikacije in kulturo Renaudom Donnedieujem de Vanresom.
Sicer je po mnenju analitikov malo verjetno, da bi Francija popustila zahtevam ugrabiteljev in zakon razveljavila, saj ga podpira večina volilcev, tudi veliko francoskih muslimanov, saj naj bi zakon na nek način 'razkrival fundamentaliste med njimi'.
"Francija se ne bo nikoli odrekla spoštovanju prava in pravice, spoštovanju suverenosti vseh ljudi. Hočemo, da vsi vedo, da sekularizem ne bo ločeval, ampak bo združeval Francozinje in Francoze," je dejal francoski zunanji minister Dominique de Villepin.
Mednarodna teroristična mreža Al Kajda je Francijo obtožila križarske vojne proti muslimanom v Franciji. Ugrabitelji pa trdijo, da je francoska prepoved nošenja mulimanskih rut za deklice v osnovnih in srednjih šolah agresija proti islamu in osebni svobodi. Francoska vlada je po izredni seji obljubila, da bo storila vse za izpustitev novinarjev, ne bo pa se odrekla zakonu.
Francoski muslimani obsodili vmešavanje ugrabiteljev
De Villepin se je sestal tudi z voditelji Francoskega sveta za muslimansko vero. Njegov voditelj Dalil Boubakeur je sicer ugrabitev novinarjev že ostro obsodil. Vodstvo pet milijonske muslimanske skupnosti v Franciji pa je tudi zanikalo kakršnokoli povezavo z ugrabitelji v Iraku. "Francoska islamska skupnost je popolnoma nedožna," je dejal Dalil Boubakeur.
Podpredsednik CFCM in predsednik Nacionalne federacije muslimanov v Franciji Mohamed Bechari je po srečanju z Raffarinom v arabščini nagovoril ugrabitelje in jih prav tako pozval k izpustitvi talcev. Vodja CFCM Dalil Boubakeur pa je dejal, da se mora muslimanska skupnost 'oddaljiti od teh spletk, ki jih islam obsoja, in ne sme dati nikakršnih odzivov, ki bi nakazovali, da ti ljudje delajo v njenem interesu'.
Združenje francoskih islamskih organizacij (UOIF), ki sicer nasprotuje prepovedi naglavnih ruti in spodbuja muslimanska dekleta naj zakona ne spoštujejo, je sporočila, da nobena 'zunanja sila' nima pravice do vmešavanja med odnose francoskih muslimanov z državo.
Bo 'jeklena pest v žametni rokavici' uspešna?
Pred izbruhom krize, so uradniki bili prepričani, da bo četrtkov začetek novega šolskega leta minil brez pretresov, zaradi t.i. 'strategije jeklene pesti v žametni rokavici', ki so jo izdelali poleti.
Francija je naglavne rute in druge verske simbole v šolah prepovedala marca, zaradi vse večjega vpliva islamskih aktivistov in naraščajočih napetosti med muslimanskimi in judovskimi dijaki v šolah.
Čeprav so zakon v tujini obsojali kot omejevanje verske svobode, so kritike utihnile, potem ko je junija Evropsko sodišče za človekove pravice v nekem primeru iz Turčije razsodilo, da prepoved naglavnih rut ni v nasprotju s človekovimi pravicami in je opravičilo za boj s fundamentalizmom.
Ugrabitelji Francozov so odgovorni za smrt italijanskega novinarja
Organizacija Novinarji brez meja (RSF) pa je pozvala Svet muslimanskih ulem, glavno versko organizacijo sunitov, in velikega ajatolo Alija al Sistanija, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, za osvoboditev ugrabljenih francoskih novinarjev. RSF je še izrazila zaskrbljenost zaradi 48-urnega ultimata, ki so ga ugrabitelji postavili francoskim oblastem za razveljavitev zakona o prepovedi nošenja rut na francoskih javnih šolah, še posebej, ker je skrajna islamska skupina, ki je novinarja ugrabila, odgovorna tudi za smrt italijanskega novinarja Enza Baldonija.
Iraški skrajneži izpustili ugrabljena Turka
Tiskovni predstavnik turškega zunanjega ministrstva Namik Tan je sporočil, da so Iraški skrajneži so izpustili turška talca. Gre za uslužbenca nekega podjetja, ki je pred dnevi napovedalo svoj umik iz Iraka, da bi tako obvarovalo življenje svojih delavcev. Kot je povedal Tan, sta Turka sedaj na turškem veleposlaništvu v Bagdadu.
Turška inženirja Abdulah Ozdemir in Ali Daskin naj bi bila ugrabljena med opravljanjem dela za podjetje Usluer-Sa/Ra, ki obnavlja električno omrežje v Iraku. V sredo sta privatni turški televiziji predvajali posnetek, na katerem so ugrabitelji zagrozili s smrtjo talcev, če se podjetje v treh dneh ne bo umaknilo iz Iraka. Le nekaj ur kasneje je podjetje napovedalo umik osebja iz Iraka.
Boji se nadaljujejo
V ameriških letalskih napadih v Faludži ter spopadih med ameriškimi vojaki in pripadniki skrajnega šiitskega verskega voditelja Moktade al Sadra v bagdadskem predmestju Sadr City je od sobote umrlo 16 Iračanov, je sporočilo iraško ministrstvo za zdravje. V spopadih v Sadr Cityju je umrlo deset ljudi, 26 je ranjenih, v napadu v Faludži pa je bilo ubitih šest ljudi, 20 je ranjenih.
Nasilno je tudi v Mosulu na severu Iraka, kjer sta bila v spopadih med ameriškimi vojaki in iraškimi uporniki ubita dva upornika. Kot je pojasnila predstavnica ameriške vojske Angela Bowman, so bile ameriške patrulje dvakrat tarča napada. Na napad so ameriške enote odgovorile, pri tem pa ubile upornika. Na ameriški strani ni bilo žrtev. Je pa v spopadih bilo ranjenih 35 civilistov, ki so se znašli v navskrižnem ognju.
Alavi: Napadli bomo vse, ki nasprotujejo razorožitvi
Predsednik začasne iraške vlade Ijad Alavi je napovedal, da bo napadel vse oborožene skupine v Iraku, ki bodo zavrnile razorožitev. "Z njimi se bomo soočili s silo. Določeni elementi Mahdijeve vojske želijo napraviti stvari v Iraku še bolj težavne," je tri dni potem, ko je bilo doseženo soglasje o razorožitvi Nadžafa in Kufe, kjer so delovali al Sadrovi privrženci, dejal Alavi.
Iran in Irak odpirata novo poglavje
Na obisku v Iranu se je mudil namestnik iraškega premiera Barham Saleh in dejal, da "Irak in Iran želita zakopati spore iz preteklosti in začeti novo obdobje v svojih odnosih".
Po srečanju z iranskim zunanjim ministrom Kamalom Harazijem je še poudaril, da se ne bo nadaljevala politika Sadama Huseina, ki je vselej poskušal ustvarjati napetosti z Iranom, saj novi Irak želi dobre sosedske odnose in predvsem mir z Iranom. "Dogovorili smo se, da bomo uredili spore iz preteklosti in si prizadevali za politiko, ki bo temeljila na enakopravnosti obeh držav," je dodal Saleh. Harazi pa je poudaril, da sta se državi dogovorili, da se ne bosta ukvarjali s preteklostjo, temveč z vprašanji, ki služijo njunim skupnim interesom.
Kot je sporočil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva, so bili današnji pogovori priprava na obisk začasnega iraškega premiera Ijada Alavija v Iranu, vendar datum njegovega obiska še ni določen.
