Zaradi stavke v rafinerijah in blokade skladišč je še vedno motena oskrba najmanj tretjine bencinskih črpalk v Franciji, država pa je prisiljena uvažati večje količine goriva. Namesto običajnih največ 25.000 ton goriva jih namreč zdaj dnevno uvozi 100.000 ton.
A zdaj, ko je policija odstranila vse blokade skladišč goriva, zaposleni v treh od 12 zaprtih rafinerij, ki so sodelovali v protestih proti pokojninski reformi, pa so se odločili prekiniti stavko, se oskrba z gorivom počasi izboljšuje. Ukaz o odstranitvi blokad je sicer že prejšnji teden izdal francoski predsednik Nicolas Sarkozy.
Zamrznitev "umazane stavke"
Za omilitev pritiskov so se odločili tudi v sindikatu komunalnih delavcev, zaradi katerih se je Marseille spreminjal v smetišče. Zaposleni se bodo po pozivu vodstva sindikata, naj končajo "umazano stavko", tako na ceste spet podali v službenih uniformah in počistili gore smeti – v nekaterih predelih te segajo skoraj dva metra visoko. "Za to smo se odločili, ker se zavedamo, v kakšnem stanju je trenutno Marseille. Ogroženo bi bilo lahko zdravje prebivalcev, obstaja pa tudi velika nevarnost požarov," je povedal član sindikata čistilcev cest Patrick Rue. Poudaril pa je, da so stavko le zamrznili in ne preklicali.
"Podgane so postale tako velike kot mački. Sam imam dva mačka in lahko vam povem, da trenutno mački niso tisti, ki vodijo mesto," je povedal prebivalec enega od trenutno najbolj onesnaženih okrožij v Marseillu.
200–400 milijonov evrov na dan
Po besedah francoske finančne ministrice Christine Lagarde množične stavke francosko gospodarstvo dnevno stanejo med 200 in 400 milijonov evrov. Stavke pa škodijo tudi podobi Francije v tujini, je opozorila. Francoski sindikati nameravajo kljub temu nadaljevati s protestnimi akcijami proti pokojninski reformi predsednika Sarkozyja. Zadnji val protestov in stavk proti sporni reformi se je začel 12. oktobra.
Francoski senat je minuli petek v skladu s pričakovanji sporno pokojninsko reformo potrdil, dokončno pa naj bi jo parlament potrdil to sredo. Posebni odbor predstavnikov narodne skupščine in senata naj bi danes oblikoval dokončni osnutek zakona o pokojninski reformi, preden bosta v sredo o njem glasovala oba domova parlamenta.
Najbolj sporen del reforme je postopen dvig upokojitvene starosti s sedanjih 60 na 62 let do leta 2018. Tisti, ki niso plačevali zadostnih prispevkov, pa se bodo namesto pri 65 lahko upokojili šele pri 67 letih. Predlog reforme je sprožil množične proteste in stavke po vsej Franciji, posledica katerih so zastoji zlasti v železniškem in letalskem prometu.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.