Francoski predsednik Jacques Chirac je danes napovedal, da bo Francija, če bo to potrebno, v Varnostnem svetu Združenih narodov uporabila veto in glasovala proti ameriško-britansko-španskem predlogu resolucije o Iraku, ki iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu postavlja 17. marec kot zadnji rok za razorožitev države. Kot je povedal, bo Francija glasovala proti vsakršni resoluciji, ki vsebuje ultimat za vojno. "Ne glede na to, kakšne bodo okoliščine, bomo glasovali proti," je v televizijskem pogovoru še dejal Chirac, ki je hkrati dal vedeti, da veto morda ne bo potreben, saj resolucija nima podpore devetih držav članic VS ZN, potrebnih za njeno sprejetje.
Na vprašanje, ali bi po njegovem mnenju glasovanje proti resoluciji resno ogrozilo francosko-ameriške odnose, je Chirac zatrdil, da je prepričan v nasprotno. Po Chiracovih besedah je ameriški predsednik George Bush mislil resno, ko je pred dnevi izjavil, da sta Francija in Nemčija ameriški prijateljici ter bosta to še naprej.
Zadnje poročilo inšpektorjev ZN potrjuje, da ni potrebe za spremembo programa inšpekcij, ki trenutno poteka v Iraku, je dejal francoski predsednik. Obenem je še povedal, da Francija ne bo podprla vojaškega posredovanja, dokler inšpektorji ne bodo VS ZN jasno povedali, da ne morejo izpolniti svojega cilja, t.j. potrditi, da je Irak brez orožja za množično uničevanje. Za Chiraca bi tudi pomenilo nevaren precedens, če bi se ZDA odločile za enostransko vojno proti Iraku. Po njegovih besedah Francija v takšnem boju ne bi sodelovala.
Pred tem je tudi ruski zunanji minister Igor Ivanov sporočil, da bo Rusija v Varnostnem svetu Združenih narodov izkoristila pravico do veta, če bodo predlagateljice - ZDA, Španija in Velika Britanija - vztrajale pri obstoječem predlogu resolucije. "Rusija je že večkrat povedala, zdaj pa ponovno poudarja, da takšne resolucije ne more podpreti," je pojasnil Ivanov. "Če bo resolucija predložena Varnostnemu svetu, bo Rusija uporabila svojo pravico do veta," je še dejal Ivanov pred odhodom na obisk v Teheran.
Po ruskem mnenju so, so ultimativne zahteve, ki jih Bagdadu nalaga nova resolucija, "neizpolnljive in v protislovju s smernicami" trenutno veljavne resolucije 1441. "Na zadnjem zasedanju VS ZN nismo slišali nobenega resnega argumenta, ki bi govoril v prid uporabe sile," je dejal Ivanov, ki je ob tem še zatrdil, da "trenutno ni potrebna nobena nova resolucija."
Bolgarska vlada se je danes odločila, da bo podprla sprejetje druge resolucije o Iraku. "Bolgarija bo podprla resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki so jo predlagale Velika Britanija, Španija in ZDA," je v sporočilu navedla bolgarska vlada.
Generalni sekretar ZN Kofi Annan pa je članice VS ZN pozval, naj nujno dosežejo enotnost glede ravnanja v zvezi z Irakom. "Razorožitev Iraka je trenutno glavni problem," je ob robu pogovorov o ciprskem vprašanju v Haagu dejal Annan. Če bi proti Iraku ravnali brez soglasja VS, bi to temu organu usodno škodovalo. "Če bodo ZDA izvedle vojaško operacijo brez VS, potem ne bodo v soglasju z ustanovno listino ZN," je še poudaril.
ZDA svarijo Francijo
Ameriški zunanji minister Colin Powell je opozoril Francijo glede napovedi, da bo pri glasovanju o novi resoluciji uporabila veto. Takšna odločitev naj bi vsaj kratkoročno imela resne posledice za medsebojne odnose, je dejal Powell in dodal, da ima občutek, da bo Francija storila vse za neuspešnost ameriško-britanske resolucije.
Po navedbah ameriških diplomatov želijo ZDA, da bi o resoluciji, s katero bi Iraku postavili rok za razorožitev do 17. marca, glasovali v torek ali sredo. Ameriško-britanski predlog podpira Španija, za sprejetje resolucije pa je potrebno najmanj devet od 15 glasov članic VS ZN, prav tako nobena od držav stalnih članic VS ne sme uporabiti pravice do veta.
Pakistan proti vojni
Pakistan ne bo podprl vojne z Irakom, je izjavil predsednik pakistanske vlade Zafarula Han Džamali. Glede ameriško-britanskega predloga resolucije VS, pa naj bi se Pakistan vzdržal glasovanja.
Prepričevanja se nadaljujejo
Francoski zunanji minister Dominique de Villepin pa je v okviru turneje po afriških državah, članicah VS ZN, po obisku Angoli že prispel v Kamerun, kjer je zatrdil, da bo Francija prevzela svojo odgovornost kot stalna članica VS ZN, da bi preprečila glasovanje o drugi resoluciji o Iraku, ki bi odprla pot vojni v Iraku. De Villepin bo poleg Angole in Kameruna obiskal tudi Gvinejo.
Šest neodločenim ima svoj predlog
Veleposlaniki šestih t. i. neodločenih članic VS ZN – Angole, Čila, Gvineje, Kameruna, Mehike in Pakistana – so se na internih pogovorih zavzeli, da bi bil datum za odločitev glede Iraka 17. april. Kot predvideva predlog šesterice, naj bi vodja inšpektorjev ZN za razorožitev Iraka Hans Blix do 17. marca najprej predložil natančen načrt dela, ki bi določil konkretne zahteve za Irak, te pa bi moral slednji izpolniti v roku meseca dni, se je izvedelo iz diplomatskih krogov. VS naj bi nato 17. aprila odločil, ali je Bagdad brez zadržkov stopil na pot razoroževanja ali ne.
Blair s težavami doma
Nasprotovanje napadu na Irak brez soglasja ZN je vneslo nemir tudi v britansko vlado. Britanska ministrica za mednarodni razvoj Clare Short je namreč napovedala, da bo nepreklicno odstopila, če bo Velika Britanija sodelovala v napadu na Irak brez podpore Združenih narodov. S podobnimi grožnjami se Blair sooča že nekaj časa, tokrat pa je nestrinjanje z njegovo politiko prvič izrazil tudi visok predstavnik njegovega kabineta.
Irak poziva k vetu
Vplivni iraški časnik Babel, ki ga vodi sin Sadama Huseina, Udaj, je pozval Francijo, Rusijo in Kitajsko k vložitvi veta med glasovanjem o osnutku nove ameriško-britansko-španske resolucije.
"Svet potrebuje države, ki se zavzemajo za mir in mednarodno legitimnost, ki so se pripravljene boriti proti ameriški hegemoniji in za zmago logike prava, enakosti in zakona, ter ki obsojajo slo tolpe klatežev iz Washingtona," je zapisal iraški Babel. Časnik je ob tem pozval tudi afriške države - Angolo, Kamerun in Gvinejo -, naj se uprejo ameriškemu pritisku.
V Turčiji kmalu spet o namestitvi vojske ZDA?
Recep Tayyip Erdogan, ki se mu je po nedeljski izvolitvi za poslanca odprla pot do položaja turškega premiera, je napovedal, da bo Ankara odločitev o namestitvi ameriških enot morda sprejela po oblikovanju nove vlade in po sprejetju nove resolucije s strani Varnostnega sveta.
Erdogan, voditelj turške vladne Stranke pravice in razvoja (AKP), ki ima v parlamentu absolutno večino, velja za zagovornika namestitve ameriške vojske v Turčiji.
Nov ključni dokaz o iraškem orožju?
Velika Britanija in ZDA trdijo, da je vodja inšpektorjev Blix v petkovem poročilu o delu inšpektorjev pozabil omeniti "ključni dokaz", in sicer da ima Irak veliko vojaško brezpilotno letalo, ki bi lahko nosilo orožje za množično uničevanje, navaja britanski dnevnik The Times.
Številni predstavniki ameriške administracije želijo zmanjšati pomen zagotovil El Baradeja, da so dokumenti, ki naj bi dokazovali iraške namere kupiti uran v Nigeriji, "ponarejeni". Ameriški državni sekretar Colin Powell je namreč dejal, da vprašanja o iraškem jedrskem programu ostajajo odprta.
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej je po navedbah arabskega dnevnika Al Hajat dejal, da je iraškega predsednika Sadama Huseina pozval, naj osebno posreduje in napove popolno sodelovanje in predloži ustrezne dokumente o iraški oborožitvi ter se tako izogne vojni.
Inšpektorji pa so v Iraku odkrili rakete, ki naj bi bile namenjene za kemično in biološko orožje. Iraško vodstvo je sprva trdilo, da gre za konvencionalne razpršilne bombe, kasneje pa priznalo, da so primerne tudi za kemično orožje.
Nočno bombardiranje in novo odkritje inšpektorjev
Britanska in ameriška vojaška letala so ponoči bombardirala iraške podzemeljske komunikacijske naprave 60 km jugovzhodno od Bagdada. Bombardiranje naj bi bilo odgovor na iraške grožnje ameriškim in britanskim letalom, so sporočili iz ameriškega vrhovnega poveljstva na Floridi.
Irak medtem nadaljuje uničevanje spornih raket al-samud 2. Po navedbah predstavnika iraškega ministrstva za informiranje so danes uničili še šest tovrstnih raket. Doslej so uničili več kot tretjino od svojih 120 raket al-samud, ki po ocenah inšpektorjev presegajo dovoljeni doseg 150 kilometrov.
Inšpektorji so znova obiskali El Asisi, kjer naj bi Irak leta 1991 uničil 157 letalskih bomb, napolnjenih z biološkim orožjem. Skupaj pa so inšpektorji obiskali osem objektov, kjer bi Irak lahko razvijal orožje za množično uničevanje.
