Sarkozy: Neuspeh Grčije bi pomenil neuspeh Evrope

Grški premier George Papandreu je danes obiskal Pariz, kjer se je sešel s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Voditelja sta govorila o aktualnih gospodarskih razmerah v globoko zadolženi Grčiji, ki čaka na naslednjo tranšo posojila za izhod iz dolžniške krize, o katerem so se Atene dogovorile z EU in Mednarodnim denarnim skladom.

Papandreu je po srečanju ponovil, da se Grki za nujne spremembe tudi žrtvujejo. "Grčijo želimo spremeniti, tako da bo konkurenčna, socialno pravična in pregledna država," je dejal.

"Neuspeh Grčije bi pomenil neuspeh Evrope," pa je posvaril Sarkozy, ki je EU primerjal z družino, v kateri morajo člani pomagati tistemu, ki je v težavah. "Iz moralnih in gospodarskih razlogov ne smemo pustiti, da Grčija pade," je še poudaril in ocenil, da so Atene odločene izpolniti zaveze za zmanjšanje svojega proračunskega primanjkljaja in dolga. Napovedal je obisk v Nemčiji, namen katerega naj bi bil pospešitev že sprejetih ukrepov za rešitev skupne evropske valute. Datum obiska še ni znan.

Papandreu se je sicer v torek v Berlinu že sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel, katere država se boji, da bi kot članica območja evra v primeru plačilne nesposobnosti Grčije morala prevzeti precejšen del finančnega bremena.

Francija in Nemčija sta močno zainteresirani, da bi Grčija splavala iz hude dolžniške krize, ki bi lahko ogrozila stabilnost območje evra. Tako francoske kot nemške banke, ki so močno izpostavljene grškemu dolgu, pa se v primeru bankrota Grčije bojijo, da bi morale odpisati dolgove in bi s tem utrpele hude izgube.

Zasebni delničarji, med njimi tudi francoske banke, so že privolili, da bi v okviru dogovorjenega drugega svežnja pomoči Grčiji odpisali okoli 20 odstotkov grških dolgov. Strokovnjaki sicer ocenjujejo, da bi morali odpisati okoli 50 odstotkov dolgov. Evropski voditelji zdaj razmišljajo, da bi to dovolili pod določenimi pogoji in pomagali izpostavljenim bankam.

Francija je doslej vztrajala, da drugega svežnja pomoči ne bi smeli spreminjati, medtem ko je nemška kanclerka že izrazila pripravljenost na pogajanja o spremembah. Sarkozy je sicer danes poudaril, da se Francija in Nemčija "popolnoma strinjata" glede reševanja grške krize.

Trojka v Atenah poziva k liberalizaciji taksi storitev

Strokovnjaki EU, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), t. i. trojke, ki so se v četrtek vrnili v Atene, so se medtem danes sestali s predstavniki grškega prometnega ministrstva ter jih pozvali k liberalizaciji taksi storitev, govora pa je bilo tudi o prestrukturiranju mestnega prometa v Atenah in privatizaciji železnic.

Trojka bi se morala s prometnim ministrom Janisom Ragusisom sestati že zjutraj, a so srečanje za več ur preložili, ker so demonstranti mednarodnim strokovnjakom preprečili vstop v prometno ministrstvo. Ragusis je po srečanju dejal, da ne bodo popustili zahtevam lastnikov taksijev, ki že od začetka poletja protestirajo proti načrtovani liberalizaciji sektorja, saj se bojijo prihoda velikih podjetij. Grški parlament naj bi sicer predlog zakona, ki bo taksi storitve odprl za konkurenco, obravnaval v kratkem.

Popoldne naj bi se trojka sestala še z grškim finančnim ministrom Evangelosom Venizelosom, zato so se demonstranti že zbrali tudi pred poslopjem finančnega ministrstva v Atenah.

Trojka, ki bo v Grčiji do začetka prihodnjega tedna, bo pripravila poročilo, od katerega bo odvisno, ali bo močno zadolžena država prejela naslednjo tranšo maja lani dogovorjenega posojila, težkega 110 milijard evrov. Grčija naslednjo tranšo v višini osmih milijard evrov nujno potrebuje, da se izogne plačilni nesposobnosti.