Francoze je do največje stavke zadnjih let pripeljala pokojninska reforma, ki jo načrtuje predsednik Emmanuel Macron - želi namreč uvesti univerzalni pokojninski sistem, ki pa bi odpravil posebne bonitete zaposlenih v več sektorjih, od železniškega in energetskega, pa tudi zaposlenih v pariški operi. Bonitete zaposlenim omogočajo zgodnejše upokojevanje ali višje pokojnine, sindikati pa trdijo, da bi zaradi napovedane reforme na milijone delavcev moralo delati preko upokojitvene meje pri 62. letih, da bi prejeli polno pokojnino, piše AFP. Da bodo morali Francozi postopoma delati dlje, je priznal tudi premier Edouard Philippe.

Stavkajo zaposleni v šolstvu, zdravstvu, javnem prometu, odpovedanih je 90 odstotkov vseh hitrih vlakov, 11 od 16 linij pariške podzemne železnice je zaprtih. Vrata je zaprlo tudi večina šol po državi, zagotavljajo zgolj nujno varstvo otrok. Po vsej državi naj bi stavkalo približno 55 odstotkov vseh zaposlenih v šolstvu. 

Stavkajo tudi letalski kontolorji, Air France in EasyJet sta tako odpovedala številne lete, svarijo tudi pred zamudami. Zaprt je znameniti Eifflov stolp in številni drugi muzeji. 

V več mestih so ob tem potekajo tudi protesti, na katerih se je zbralo več tisoč ljudi večje demonstracije pa bodo potekale v Parizu. Oblasti pa se pripravljajo tudi na morebitne izgrede: "Vemo, da se bo na protestih zbralo veliko število ljudi in zavedamo se tveganja. Zahteval sem, da ob izgredih in nasilju pride do takojšnjih aretacij," je dejal notranji minister Christophe Castaner. 

Protestom so se ponekod pridružili tudi rumeni jopiči - gibanje, ki se je pred dobrim letom dni oblikovalo zaradi načrtovanih dvigov cen goriva, kmalu pa se je sprevrglo v splošne demonstracije proti vladi Macrona in neenakosti v državi. Proteste so spremljali spopadi med policijo in protestniki ter izgredi in aretacije. 

Samo v francoski prestolnici je tako v pripravljenosti 6000 pripadnikov policije. Že pred osrednjo demonstracijo v Parizu je policija aretirala 18 ljudi. 

'Trenutke resnice za Macrona'

Sindikati so že napovedali, da bodo s stavko nadaljevali vsaj do ponedeljka. 

"To bo prizadelo vse, ne le enega dela prebivalstva," je med protestom v mestu Rennes za AFP dejal 46-letni Franck. "Težko si predstavljamo, da bi morali delati do 70. leta starosti." 

Mnogi tako že obujajo spomine na vsesplošno stavko iz novembra in decembra 1995, ki je državo ohromila za tri tedne, vlada pa je morala na koncu umakniti napovedano pokojninsko reformo, ki je zaposlene pripeljala do stavke. 

Tako kot protesti rumenih jopičev, tudi današnja stavka na preizkušnjo postavlja Macrona in njegove obljube o globokih reformah ter preobrazbi države oziroma ali ima politično moč, da načrtovane reforme izpelje. Naslovnica francoskega Le Monde je današnji dan tako označila za "trenutek resnice za Macrona". Medtem ko se na spletni strani Mediapart sprašujejo: "Bodo protesti in stavke dovolj močni, da zaustavijo Macronov pohod reform?" 

Javnomnenjske raziskave kažejo, da stavko podpira 69 odstotkov ljudi, največjo podporo pa ima v starostni skupini 18-34 let, poroča BBC.