Karl Erjavec prestavil službeno pot v Pariz

Ta konec tedna bo v Franciji ponovno minil v znamenju bučnih protestov nezadovoljnih državljanov, ki ne protestirajo več zgolj proti zvišanju cen naftnih derivatov, temveč izražanjo splošno nezadovoljstvo nad vlado pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona.

Ta konec tedna bi se moral na službeno pot v Francijo odpraviti tudi minister za obrambno Karl Erjavec. Kot predsednik stranke DeSUS bi se moral udeležiti kongresa stranke ELDE, na katerem bi Erjavčeva stranka DeSUS postala članica te evropske stranke, ki je v Evropskem parlamentu evropske politične skupine Zavezništva liberalcev in demokratov (ALDE), a je bil kongres zaradi napovedi vnovičnih burnih demonstracij odpovedan.

Ob obisku francoske prestolnice bi se moral Erjavec srečati tudi s francosko obrambno ministrico Florence Parly, vendar so se v kabinetih obeh ministrov dogovorili, da njuno srečanje odložijo na začetek januarja prihodnje leto. Kot je za 24ur.com povedal vodja službe za strateško komuniciranje na obrambnem ministrstvu Aleš Sila, je bilo torej Erjavčevo potovanje posredno odpovedano zaradi trenutnega protestnega vala v Franciji. 

Kako se je vse skupaj začelo?

Po večtedenskih protestih rumenih jopičev, ki so se začeli zaradi visokih cen goriva in napovedanih višjih trošarin s 1. januarjem, kar naj bi bilo del nove okoljske politike, je Macronova vlada vendarle popustila. Napovedala je več ukrepov, med drugim obljubila, da celotno leto 2019 ne bo zvišala trošarin na gorivo. A bilo je bilo že prepozno. Demonstracije so trenutno usmerjene v izražanje splošnega nezadovoljstva s politiko predsednika Macrona, demonstranti vedno glasneje pozivajo k njegovemu odstopu.

Nekje na poti je Macron pozabil, da predsednik republike ni monarh 

Macron, ki je pred dobrim letom dni in pol na predsedniških volitvah v drugem krogu premagal kandidatko populistične skrajne desnice Marine Le Pen, in praktično čez noč postal evropski obraz boja proti populizmu, se je na domačem političnem parketu kmalu začel soočati z vedno manjšo podporo javnosti.

"Leta 2017 so evropski sosedi njegovo izvolitev razumeli kot znak upanja po referendumu o brexitu in izvolitvi Donalda Trumpa leta 2016," je za France24 povedal profesor Nicolas Baygert z Universite Libre de Bruxelles. Sredinski Macron je postal "branik pred populizmom" ter zagovornik globlje evropske integracije v času vedno večjih razlik in napetosti znotraj evropskega bloka ter predvsem vzpona avtoritarizma v Evropi. In medtem, ko je ameriški predsednik vztrajno zavračal ideje globalizma, napovedoval odstope od iranskega jedrskega dogovora in pariškega podnebnega sporazuma, se je naziv 'voditelja svobodnega sveta' vedno bolj oprijemal novega francoskega predsednika.

A zdi se, da medtem ko je njegov ugled in vpliv v svetu rastel, mu je priljubljenost med domačo javnostjo padala. Kaj kmalu si je prislužil nezavidljiv vzdevek 'predsednik bogatih'. In prav tu se morda skriva razlog za  najhujše izgrede in nasilje protestnikov v Parizu od leta 1968.

Če je še v začetku novembra Macron pred Slavolokom zmage v Parizu nastopil s svetovnimi voditelji in obeležil stoto obletnico konca prve svetovne vojne, so zgolj nekaj tednov kasneje taisti  Slavolok zmage 'krasili' napisi "rumeni jopiči bodo triumfalni" in "Macron odstopi".   

Macron se je na položaj predsednika republike povzpel z obljubami o obsežnih reformah, s katerimi naj bi izboljšal življenja vseh Francozev, predvsem na gospodarskem področju je obljubljal nižjo brezposelnost ter zagon gospodarstva. 

A vedno večje razlike med revnimi in bogatimi ostajajo, analiza proračuna za leti 2018 in 2019 je pokazala, da bo prihodek za najrevnejšo četrtino gospodinjstev v Franciji v skladu z načrti v veliki meri manjši ali ostal enak. Eden izmed njegovih prvih ukrepov je bil znižanje davkov na premoženje. 

K njegovi vedno večji nepriljubljenosti so prispevale tudi afere, ko je Macron na primer 'okregal' najstnika, ki ga je poklical z vzdelkom 'Manu' namesto 'gospod predsednik', ali pa ko je parlament poklical kar v Versajsko palačo. Zdi se, da je mladi Macron nekje na poti predsedovanja pozabil, da predsednik francoske republike ni (več) monarh. 

"Pripravljena sem protestirati tudi za božič na tem krožišču z mojimi otroki - ne bomo popustili, ničesar nimamo za izgubiti," je za TheGuardian povedala 41-letnica, ki je prejšnje leto volila za Macrona: "Dobro je govoril in verjela sem njegovim obljubam, da bo spremenil Francijo. A nič več." 

Celine je zaposlena kot pomočnica za otroke s posebnimi potrebami v šoli, zasluži 800 evrov na mesec, s čimer pa ne more plačati najemnine. Skupaj s svojimi otroci tako živi v hiši svojih sorodnikov: "Macronova prva poteza je bila znižanje davkov za super bogate, medtem ko je zmanjšal sredstva za stanovanjsko pomoč za revne. To je nepravično. Država se je uprla in on ostaja tiho, skriva se v svojem slonokoščenem stolpu, to me moti, ne prevzema odgovornosti". 

"Gre za veliko več kot davek na gorivo. Izgleda kot da živimo v norem svetu, kjer bogati plačujejo skoraj nič, revni pa so kar naprej obdavčeni. Dovolj imamo elit," pravi mati samohranilka iz Toulousea. 

V soboto bodo v Franciji zavladale izredne razmere 

Samo pretekli konec tedna se je na ulice Francije podalo 130.000 protestnikov, v Parizu je izbruhnilo nasilje, prišlo je do spopadov s policijo, skupno so v protestih do sedaj umrle že tri osebe.

In kljub napovedanim ukrepom so protestniki tudi za prihajajoči konec tedna napovedali nove demonstracije. V francoski prestolnici bodo vladale izredne razmere. Francoski premier Edouard Philippe je napovedal povečanje števila mobiliziranih policistov, zaradi morebitnih novih izgredov bodo tako po državi namestili 89.000 policistov, od tega jih bo 8.000 samo v prestolnici. Tukaj bo za varnost skrbelo tudi več deset oklepnih vozil v okviru izrednih ukrepov, s katerimi želijo omejiti nasilje. Lastnike trgovin in restavracij na Elizejskih poljanah pozivajo, naj v soboto zaprejo svoja vrata.

Zaprt bo Eifflov stolp, opera, številni muzeji, med njimi tudi znameniti Louvre. Varnost za številne znamenitosti bodo poostrili predvsem v luči poškodovanja Slavoloka zmage pretekli konec tedna, na kar se je Macron po vrnitvi iz Argentine ostro odzval: "Noben razlog ne upravičuje, da se napade policiste, da se ropa trgovine, da se grozi mimoidočim ali novinarjem, da se onečasti Slavolok zmage." Zaradi poškodovanja slavoloka so sicer obtožili 13 protestnikov, med drugim jih krivijo uničenja kulturne dediščine. 

Iz varnostnih razlogov so odpovedali tudi štiri nogometne tekme 17. kroga elitnega prvenstva, ki bi morale biti konec tega tedna. 

Protestnikom se bodo pridružili tudi dijaki, ki nasprotujejo reformi preizkusov znanja in strožjim zahtevam za sprejem na fakultete. 

Kljub temu, da se protestniki večinoma organizirajo preko družbenih omrežij in nimajo jasnih voditeljev, je Macron obtožil svoje politične nasprotnike, da so 'ugrabili' proteste. Gre za gibanje, kot ga povojna Francija še ni videla - vzkliko je brez voditelja, stranke ali sindikata, ki bi stal za njim. Na barikadah so se skupaj znašli ljudje z vseh strani političnega polja, tisti, ki se bojijo Le Penove in nacionalizma, tisti, ki so volili za Le Penovo, okoljevarstveniki, študentje. "Zdi se, kot da gre za zgodovinski trenutek v Franciji. Primerjal bi ga z arabsko pomladjo - nekakšna revolucija, ki se je začela na spletu," pravi 21-letni študent filozofije. 

Da so nemire v svoje namene izkoristili ekstremisti skrbi tudi Evropo, ki se pripravlja na volitve v evropski parlament prihodnjo spomlad. Narašča namreč zaskrbljenost pred populističnim valom: "Če Macron ne ukrepa...obstaja nevarnost, da se bo to končalo z veliko zmago nacionalistov na prihajajočih evropskih volitvah," piše France24. S tem ko se s svojega položaja poslavlja tudi dolgoletna nemška kanclerka Angela Merkel, ki velja za neuradno voditeljico Evropske unijo, so mnogi pričakovali, da bo prav Macron popeljal sredinsko politiko do zmage. A množični protesti na domačem pragu so omajali njegov pogled in zaupanje mnogih, da je on tisti, ki se lahko zoperstavi naraščajočemu populizmu.