FOTO: 'Svet se sooča z najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni'

Razmere na grškem otoku Kos so še vedno kaotične, čeprav oblasti skušajo čim hitreje popisati na tisoče prebežnikov, ki so jih ’namestili’ kar na tamkajšnji stadion, kjer morajo čakati na registracijo. Čakanje traja tudi več dni, saj je premalo oseb, ki opravljajo registracijo.

Zato je danes grška vlada tja poslala trajekt, da bi pospešila registracijo na tisoče beguncev.

Trajekt naj bi v pristanišču ostal okoli dva tedna, na njem pa bodo izvajali registracijo novih sirskih beguncev, je povedala vodja oddelka grške policije za imigracije Zaharula Cirigoti.

Na plovilu je prostora za okoli 2500 ljudi, a je Cirigotijeva dejala, da jih tam ne bodo nastanili, temveč bodo predstavniki imigracijske službe vodili registracijske postopke in pogovore s sirskimi begunci.

Po njenih besedah migrante iz Afganistana, Iraka, Eritreje in Somalije obravnavajo kot migrante in ne kot begunce, tako da jih bodo še naprej registrirali na policiji.

Do napotitve trajekta na Kos je prišlo po vrsti incidentov med policisti in priseljenci ter begunci, ki jih je bilo v začetku tedna 7000. Na otoku s 30.000 prebivalci nimajo dovolj kapacitet za njihovo namestitev, zato je župan otoka pisal vladi v Atenah in posvaril pred nevarnostjo prelivanja krvi.

Po navedbah Zaharule Cirigoti je na otoku sedaj še okoli 2500 beguncev in migrantov, ki po registraciji z navadnimi trajektnimi povezavami odpotujejo v Atene. Nocoj naj bi po njenih besedah odšlo 1900 sirskih beguncev. Iz Grčije sicer večina migrantov želi priti naprej do Nemčije ali Švedske.

Predstavnica Zdravnikov brez meja Constance Theisen je kritizirala odločitev Aten, ki so začasno poslale trajekt za registracijo Sircev. "Želimo dolgoročno rešitev, sprejemni center," je poudarila.

Prebežnikov je sicer vsak dan več, razmere na Kosu pa iz trenutka v trenutek bolj napete. Begunci, med njimi je veliko otrok, so cele dneve na soncu, brez tekoče vode, prav tako primanjkuje hrane. Stražijo jih oboroženi policisti, ki skrbijo, da nihče ne zapusti prenatrpanega stadiona.

'Dobrodošli v hotel kapitana Eliasa'

So se pa nekateri znašli in svoje začasno zatočišče našli v zapuščenem hotelu z imenom kapitan Elias. Tam jih obiskujejo tudi prostovoljci, ki delajo pri organizaciji Zdravniki brez meja. Kot je dejala ena od njihovih zdravnic, v zapuščeni hotel kapitana Eliasa begunci prihajajo že od maja, večina pa jih tam ostane le nekaj dni, da uredijo registracijo.

Veliko kritik leti tudi na račun grških oblasti, da se neprimerno odzivajo na begunsko krizo. Župan otoka Kos Gjorgos Kiricis je vlado celo posvaril, da so razmere na otoku tako napete, da grozi prelivanje krvi. Podobno je tudi na otokih Samos, Lesbos in Hios.

V javnost je te dni prišel posnetek, ki prikazuje, kako naj bi grška obalna straža zapustila potapljajoči se čoln z begunci sredi morja. Izčrpane begunce so nato rešili turški ribiči. Grške oblasti to nehumano dejanje odločno zanikajo.

"Svet se sooča z najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni"

O begunski krizi pa je danes v Bruslju spregovoril tudi evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Poudaril je, da bo v Evropi treba organizirati svoj sistem, da bi se s tem problemom soočili na civiliziran in evropski način. Evropska komisija je sicer to po njegovih besedah že storila.

Avramopulos, ki se je zaradi vse bolj dramatične situacije v Grčiji, ki jo preplavljajo migranti, v četrtek v Atenah sešel z več grškimi ministri, je napovedal, da bo Grčija komisijo zaprosila za dodatno pomoč za azil. Poleg tega bodo Atene sprožile mehanizem civilne zaščite EU. Dejal je še, da bodo v pristanišču Pirej vzpostavili točko za registracijo beguncev. Avramopulos, tudi sam Grk, je ob tem dejal, da so trenutne razmere težke za njegovo domovino in so povezane tudi s težkimi gospodarskimi razmerami.

Skupno naj bi Grčija od EU do leta 2020 prejela 474 milijonov evrov pomoči za soočenje z begunsko krizo. Ko bodo v Grčiji vzpostavili pristojne oblasti za to vprašanje, bi lahko po besedah komisarja v štirih do petih dneh dobili prvi del pomoči v vrednosti 30 milijonov evrov.

Komisar je tudi pozval vse članice unije, naj podprejo Grčijo, tudi s sredstvi za operacije misije EU za nadzor zunanjih meja unije Frontex.

Evropski poslanci pozvali aktiviranje mehanizma civilne zaščite

Skupina evropskih poslancev, med njimi Slovenka Tanja Fajon (S&D/SD), je Evropsko komisijo danes v pismu pozvala, naj aktivira mehanizem civilne zaščite za pomoč državam v EU, konkretno za otok Kos v Grčiji in Bolgarijo, ki se soočata z izjemnim pritiskom migrantov in prosilcev za azil.

Kot so sporočili iz pisarne Fajonove, so evropski poslanci prepričani, da bi mehanizem zagotovil neprecenljivo pomoč pri podpori prizadetim območjem, ki so trenutno zatočišča ogromnega števila beguncev in migrantov, in niso več kos trenutnim razmeram. Menijo, da je treba s pomočjo specializiranih skupin zagotoviti skupen odziv in pomoč na terenu za izboljšanje sprejema ljudi, ki potrebujejo pomoč in jim omogočiti ustrezno in humano oskrbo.

V pismu predsedniku komisije Jean-Claudu Junckerju so znova opozorili, da so nezakonite migracije, begunci in prosilci za azil problem celotne EU, zato je potrebno narediti vse za izboljšanje razmer in pomoč v duhu solidarnosti.

Glavna destinacija: Grčija

Grčija je v zadnjih tednih postala glavna destinacija za množice migrantov, ki iz azijskih in afriških držav prihajajo v Evropo, in je po številu prihodov že prehitela tudi Italijo. Samo julija je v Grčijo prišlo 50.000 migrantov, kar je rekord.

Migranti in ubežniki, ki se podajajo na tvegano pot čez Sredozemlje, vse pogosteje do Evrope potujejo po vzhodni poti, torej iz Turčije na grške otoke.

Po navedbah tiskovnega predstavnika mednarodne organizacije za migracije (IOM) Joela Millmana glavni razlog za to leži v turškem posredovanju proti poskusom tihotapcev z ljudmi, da z velikimi odsluženimi tovornimi ladjami, tako imenovanimi "ladjami duhov" migrante pošiljajo v Italijo.

Proti koncu minulega leta so namreč trgovci na odlagališčih za železo začeli kupovati odslužene ladje, ki so jih napolnili z večinoma sirskimi ubežniki ter jih brez posadke na krovu prek GPS navigacije usmerili proti Italiji. Številne takšne ladje so prispele na območje italijanskih voda, s čimer so migranti dosegli Italijo.

Takšna pot je povečala pričakovanja za relativno varno pot do Italije, ki velja za najlažjo vstopnico v Evropo. "Kot smo ugotovili, je v Turčiji veliko (predvsem) Sircev, ki čakajo na eno takšnih potovanj, saj imajo migranti tako neposredno povezavo z Italijo, pa še ladje veljajo za bolj varne kot potovanje s čolni, ki se odpravljajo denimo iz Libije," je pojasnil Millman.

Tako trgovci ponekod za migrante plačujejo tudi nočitve v hotelih, kjer naj bi počakali na potovanje naprej, a so nato tam ostali več mesecev, saj je Turčija tihotapcem blokirala dostop do ladij. Tisoče ljudi, ki so trgovcem že plačali pot v Italijo, je tako obtičalo v Turčiji, brez možnosti, da bi prispeli na svoj cilj in brez povračila denarja.

Sedaj mnogi pristanejo na kompromis - trgovci jih spravijo do Grčije, ki je precej bližje.

Italiji in Grčiji se je pridružila Madžarska

Italiji in Grčiji kot državama, ki sta najbolj izpostavljeni migracijskim pritiskom, se je po besedah Avramopulosa pridružila še Madžarska. Po njegovih besedah je tja zgolj v zadnjem mesecu dni prispelo 35.000 prebežnikov. Pojasnil je, da je Budimpešta Bruselj zaprosila za osem milijonov evrov pomoči, prošnjo pa bodo nemudoma obravnavali.

Madžarska za zajezitev vala beguncev sicer trenutno gradi ograjo na meji s Srbijo. "Komisija ne zagovarja ograj," je glede tega poudaril Avramopulos in dodal, da Bruselj spodbuja članice, naj namesto ograj raje izberejo alternativne rešitve.

Po njegovih napovedih bodo o navalu beguncev preko t.i. balkanske poti med drugim govorili na konferenci, ki bo oktobra na Madžarskem. Kot je dejal, v Evropo preko balkanskih držav prihaja vse več ljudi, pri čemer je okrcal nekatere države, češ da ne sprejmejo ustreznih ukrepov.

Evropska komisija pričakuje, da bo za pomoč zaprosila tudi Francija zaradi razmer v pristanišču Calais. "Gre za vprašanje dni, kdaj se bom sam odpravil v Calais," je dejal komisar.

Napovedal je tudi obisk v Turčiji, kjer se bo o migracijah pogovarjal s tamkajšnjimi oblastmi.

Letos v Evropo že 239.000 migrantov

Kot je danes sporočila Mednarodna organizacija za migracije (IOM), je preko Sredozemskega morja letos v Evropo prišlo že kakih 239.000 migrantov, ki bežijo pred revščino in konflikti. Po navedbah organizacije s sedežem v Ženevi je tako letos v Južno Evropo že prišlo več migrantov kot v celotnem lanskem letu, ko so jih zabeležili 219.000. Večina jih je priplula s čolni na obale Italije in Grčije, medtem ko jih je v Španijo in na Malto letos prišlo le manjše število.