Tujina

FOTO: Žalost in obup po poplavah in zemeljskih plazovih

Peking/Islamabad, 11. 08. 2010 09.27 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Na Kitajskem po uničujočih zemeljskih plazovih upanja, da bi našli še kakšnega preživelega, skoraj ni več. V Pakistanu pa po hudih poplavah uporniške skupine vlado pozivajo, naj ne sprejme ameriškega denarja.

Pogled na kitajsko provinco Gansu je žalosten. Potem ko so se konec tedna sprožili uničujoči zemeljski plazovi, je upanje, da bi našli še kakšnega preživelega, izredno majhno. Uradno velja, da je umrlo 1117 ljudi, več kot 600 jih še pogrešajo.

Iskalna in reševalna akcija sta pokazali, da je Peking še kako sposoben hitro ukrepati v primeru naravnih nesreč, saj ima že veliko izkušenj – v zadnjih letih Kitajsko namreč redno pretresajo potresi in poplave. Na kraj dogodka so poslali skupno več kot 10 tisoč policistov, vojakov in gasilcev. A vseeno nekaj jeze med ljudmi ostaja, saj menijo, da vlada ni storila ničesar, da bi plazove na tem območju preprečila. "To se je že dogajalo. Vlada je vedela, da se lahko spet zgodi, pa ni ukrepala,“ je dejal lokalni prebivalec Jang.

Dodaten pesimizem sproža tudi vremenska napoved, saj je napovedano močno deževje. Reševalne ekipe pravijo, da so pripravljene, okoli 45 tisoč ljudi pa so z območja že evakuirali.

Po poplavah boj za naklonjenost ljudstva

S posledicami divjanja narave pa se soočajo tudi v Pakistanu. V poplavah je umrlo 1600 ljudi, dva milijona pa jih je moralo zapustiti svoje domove. Združeni narodi so na mednarodno skupnost naslovili poziv za zbiranje pomoči. Kot ocenjujejo, bi za zagotovitev najnujnejše humanitarne pomoči žrtvam potrebovali približno 460 milijonov dolarjev, ključna pa je v tem trenutku zagotovitev zatočišč.

Pakistanski talibanski bojevniki vlado pozivajo, naj te pomoči ne sprejme. Prepričani so namreč, da bo denar romal zgolj v roke pokvarjenih državnih uslužbencev in tako ljudje, ki so v poplavah izgubili ogromno, od denarja ne bodo imeli nobene koristi.

Odziv pakistanskih oblasti sicer ni bil ravno najboljši. Medtem ko se je naravna katastrofa odvijala, je denimo pakistanski predsednik Asif Ali Zardari odpotoval na poslovno pot v tujino.

Poznavalci pravijo, da bi slab odziv oblasti znale dobro izkoristiti islamske dobrodelne ustanove, ki so povezane z uporniškimi skupinami. Ljudje bi tako oporo namesto v uradni oblasti našli v njih.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

MrRudi333
28. 08. 2010 23.00
abacus : Sočutje izhaja iz Ljubezni,Ljubezen je podvržena zakonom Višjih svetov.Noben znanstvenik ne bo nikoli naredil stroj ki bo Ljubeč in Sočoten.Znanstvo,če bi vedelo kaj dela,bo nas že rešilo iz te zagate kapitalistične diktature in žgečih Podnebnih Sprememb.Znanost pa napreduje,zelo.Domislilo si je špricanje aluminijevih aerosolov kot nagrada ker smo pristopili zvezi,saj veste kateri.Mogoče nas bo aluminijev kokteil rešil.Čez čas nas bo mogoče manj onesnaževalcev narave,ali bomo mogoče našpricane buče prešle na višji IQ ???!!!Mogoče.Ja ,Znanost nas bo mogoče rešila.Potrebna je,vendar tukaj je potrebna Modrost.Najdeš jo v Zavesti,v sebi.Zato pravim :Sočutje!
Abacus
13. 08. 2010 03.16
MrRudi333 12.08.2010, 00:05 2 Abacus,lahko si mažemo oči.Kaj pomaga če bomo nekoč Morali videti Bistvo.Mi smo grdi.Mi ravnamo narobe.Sprenevedamo se.To stane,nekatere zelo.Tisti ki se Prebudi bo Rešen.Samo Sočutje šteje...., /// Rudi imas dobre komentarje ,ampak mazanja oci pri mojem komentarju ni. Navedel sem dejstva sloneca na znanosti. Astrolosko-kozmicne vibracije na katere ciljas za leto 2012 so cisto druga tema ,pa tudi sam verjamem v nek kozmicni preporod clovestva. Socutje steje veliko ,vendar znanost nam omogoca ,da lahko tudi socutje hitreje sirimo ,kar je pa odvisno od zasnovane poti razvoja.
MrRudi333
12. 08. 2010 00.14
Uredništvo,lahko noč.Saj ne bomo mogli še dolgo pisati.Pride ta dan,zagotovo,je na pragu.Negativnosti je preveč.Samo Izbiro imamo,kaj pomaga če nimamo Modrosti da prav izberemo.Ego je nasprotje od naše Božje narave.Zato je že 50 000 000 večjih civilizacij šlo.Za Planete je boljše da se ščisti kot da zgnjije,mar ne.Nobeden ne mara Gnojnih ran.
MrRudi333
12. 08. 2010 00.05
Abacus,lahko si mažemo oči.Kaj pomaga če bomo nekoč Morali videti Bistvo.Mi smo grdi.Mi ravnamo narobe.Sprenevedamo se.To stane,nekatere zelo.Tisti ki se Prebudi bo Rešen.Samo Sočutje šteje....,
Abacus
11. 08. 2010 23.59
Zemlja na pragu iz 19. v 20.stol. je imela 2 milijardi ljudi ,danes ze skoraj 7 milijard. Morda vcasih ni bilo tako veliko hudih katastrof ,ceprav so se dogajale enormne kot je povedal Ferdox. Vecja populacija Zemlje ,po moznosti ravno v kriticnih predelih (nizine ob rekah ,ob obali) ampak zivljensko pomembnih zaradi dostopa do vode zivi vecina ljudi. In ker nas je za priblizno 300% vec kot pred 100 leti je seveda tudi verjetnost smrtnih zrtev katastrof vecja. Poleg tega je vecina smrti v katastrofah v regijah sveta ,kjer je ze sama gradnja infrastrukture zgrajena po slabsih standardih. Recimo hud potres na Japonskem bo zahteval 6 zrtev ,medtem ko bo potres z enako intenziteto kje v osrednji Kitajski ali pa Indiji zahteval 60.000 zrtev. Indija je se na slabsem. Podobno Pakistan. Kakovost gradnja najvec prispeva k koncnemu stevilu umrlih. Tehnoloski razvoj pa postopoma prinese tudi visje standarde in kriterije bivanja ljudi v naseljih. Kar je danes standard na celotnem Japonskem je recimo na Kitajskem to le pri novogradnjah v vecjih in sodobnih mestih Shanghaj ,Peking ,medtem ko je podezelje se vedno desetletja zadaj. Ker je Japonska s protipotresno gradnjo zacela ze kmalu po 2.SV je danes bolj ali manj urejeno. Kitajska se prej ni modernizirala ,je pa zato danes v tej fazi ,ampak potreben bo cas. Zato je znanost jedro napredne civilizacije. Vendar so se drugi faktorji vplivanja.