FOTO: Ciprski poslanci dali zeleno luč za del načrta B

Ciprski parlament je v večernih urah odobril prva dva od osmih ukrepov, ki jih je predložila ciprska vlada, da bi do ponedeljkovega roka zagotovila finančno pomoč EU. Poslanci so tako glasovali v prid vzpostavitvi posebnega investicijskega solidarnostnega sklada, ki bi med drugim nacionaliziral sredstva iz pokojninske blagajne.

Poleg tega bi sklad izdal obveznice na račun prihodnjih dohodkov od prodaje naravnega plina, ki se nahaja ob ciprski obali. Poslanci so glasovali tudi za nadzor kapitala, s čimer bi preprečili beg denarja iz ciprskih bank, ko se bodo te končno v torek odprle po več kot tednu dni.

Glavno vprašanje pa ostaja uvedba spornega davka na bančne vloge, o katerem naj bi parlament predvidoma glasoval v soboto. Po najnovejših predlogih naj bi davek sicer plačali le imetniki bančnih vlog, ki presegajo 100.000 evrov. Davek pa naj bi znašal tudi do 15 odstotkov. Poslanci so ta davek v malo drugačni obliki pred dnevi odločno zavrnili.

Na ulicah jeza ljudi

Pred ciprskim parlamentom pa so se med razpravo sicer zbrale množice ljudi, predvsem zaposlenih v bankah, ki jih skrbi propad njihovih delodajalcev. Okoli 30 mladih, pokritih s kapucami, je pred policijskimi barikadami zažgalo evropsko zastavo.

Že včeraj so na ulicah Nikozije protestirali zaposleni in tudi varčevalci ene izmed bank, o kateri so začele krožiti govorice, da jo bodo oblasti pustile propasti. Oblasti so te govorice nemudoma zavrnile, a ljudi s tem niso pomirile. Zadeva je šla tako daleč, da so protestniki kričali na policiste, jokali, na koncu pa se tudi spopadali z možmi v modrem. Na transparentih je bilo mogoče videti te napise: "Začne se z nami, konča z vami" ter "Bolje umreti na nogah, kot pa živeti na kolenih".

 Dogovor s trojko posojilodajalcev mora Ciper doseči najpozneje do ponedeljka, sicer bo otoška država ostala brez izredne likvidnostne pomoči ECB njenim bankam, so včeraj zagrozili v Frankfurtu. To bi najverjetneje vodilo v dokončen propad ciprskega bančnega sistema.

Ko bo Nikozija v Bruselj posredovala svoj predlog, ga bo najprej analizirala trojka (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad). Nato bo evroskupina "pripravljena nadaljevati pogajanja o programu prestrukturiranja", a ob spoštovanju že pred tem s strani evroskupine opredeljenih parametrov, je še sporočil vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Obenem je ponovil stališče evroskupine, da je treba v celoti zavarovati depozite do 100.000 evrov.

Ciprski finančni minister Mihalis Saris je po dveh dneh pogovorov zaključil obisk v Moskvi in se vrača domov. Ali je minister dobil tudi kako pomoč Rusije za reševanje finančne težave Cipra, še ni znano. Ruska stran naj bi Sarisu sporočila, da je edino, kar lahko naredijo, podaljšanje sedanjega posojila v višini 2,5 milijarde evrov. Moskva je omenjeno petletno posojilo leta 2011 že podaljšala.

Podaljšanje odplačevanja posojila naj bi bila ena glavnih želja Sarisove misije v Rusiji, od koder prihaja najmanj tretjina, če ne celo polovica vseh depozitov v ciprskih bankah. Kot je dejal, njegova pot v Rusijo ni bila namenjena iskanju novih posojil. Je pa napovedal, da bo Rusiji ponudil deleže v ciprskih bankah in energetskih podjetjih.

A kot je dejal ruski finančni minister Anton Siljanov, ruski vlagatelji niso zainteresirani za predloge, ki jih je Saris predstavil, da bi Ciper dobil nujno potrebna sredstva za sanacijo dolgov. "Naši investitorji so preučili to ponudbo, a niso pokazali interesa," je pojasnil Siluanov. Ruski premier Dmitrij Medvedjev pa je dodal, da Rusija ni zaprla vrat morebitni novi pomoči Cipru. A najprej pričakujejo dogovor Nikozije z evropskimi partnerji.

Grčija prevzema ciprske podružnice

Grčija pa je začela s prevzemanjem podružnic vseh ciprskih bank v državi. S tem se naj bi povečala stabilnost grškega bančnega sistema in hranilnih vlog Grkov v podružnicah ciprskih bank. V Grčiji imajo podružnice tri ciprske banke: Bank of Cyprus, Hellenic Bank in Cyprus Popular Bank. V teh podružnicah se po ocenah giblje okoli 14,6 milijarde evrov depozitov, za njihov prevzem pa naj bi bilo treba odšteti med eno in tremi milijardami evrov.