Srbija je s partnerji iz Združenih arabskih emiratov začela gradnjo 3,5 milijarde evrov vrednega projekta Beograd na vodi. Po načrtih bo prostor ob Savi v prihodnjih treh desetletjih bogatejši za stanovanjske in poslovne površine, javne institucije in zelene površine, na območju bo po ocenah delalo 13.000 ljudi in živelo več kot 17.000.

Projekt je sicer razdeljen na več faz. Predvideno je, da se na 177 hektarjih ob reki Savi zgradi več kot milijon kvadratnih metrov stanovanjskih površin, 750.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, več kot 62.000 kvadratnih metrov javnih površin (vrtcev, šol ter ustanov, namenjenih kulturi, sociali in zdravstvu) in približno 242.000 kvadratnih metrov novih zelenih površin, poročajo tuje tiskovne agencije.

Temeljni kamen ob začetku projekta sta v nedeljo postavila srbski premier Aleksandar Vučić in predstavnik podjetja Eagle Hills Mohamed Alabbar.

Постављање камена темељца за #Beogradnavodi / #BelgradeWaterfront groundbreaking pic.twitter.com/gMU3ZPUnbB

— Александар Вучић (@avucic) September 27, 2015

Kot je poudaril Vučić, Beograd in Srbija pišeta novo zgodbo, v Beogradu raste novo mesto. Projekt bo prispeval k rasti bruto domačega proizvoda, rasti zaposlenosti, prestolnica pa bo čez 10 let turistični center, ki bo bolj obiskan od Budimpešte.

Alabbar je medtem poudaril, da je Beograd na vodi "pravi dragulj" in da imata z Vučićem isti cilj - spremeniti trenutni videz srbskega glavnega mesta in ustvariti napredek za Beograd in Srbijo.

Beograd na vodi bo gospodarsko središče in projekt ne le za tiste, ki bodo v njem živeli, ampak tudi za prebivalce Beograda in Srbije, ki bodo sem hodili kupovati, se zabavati ali preprosto samo uživati, je prepričan Alabbar.

Pri projektu Beograd na vodi gre za skupno vlaganje mesta Beograd, države in podjetja Eagle Hills iz Združenih arabskih emiratov. V skladu z dogovorom o sodelovanju bo imela država v projektu 32-odstotni delež, partner iz Združenih arabskih emiratov pa 68-odstotni.

Projekt požel tudi številne kritike

Beograd na vodi so razglasili za projekt posebnega značaja tako za državo kot metropolo, vendar pa dogovarjanju investitorjev in srbskih oblasti, pa tudi načinu realizacije oporeka del strokovne javnosti - arhitekti in urbanisti. Projektu nasprotujejo tudi opozicijske parlamentarne stranke in številne nevladne organizacije.

Tako je nedeljsko slovesnost spremljal protest, na katerem je nekaj sto Beograjčanov sporočalo, da se projekt vodi netransparentno in nelegalno, pa tudi da bo na območju Beograda razglašen del, rezerviran samo za arabske partnerje.

Protestniki so pozvali Vučića, da od projekta odstopi, napovedali so tudi nadaljevanje boja proti uresničevanju projekta.